Ljudje

Cona, dieta za zdravje

Renata Ucman
21. 1. 2010, 23.05
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Znanstvenik dr. Barry Sears je svet navdušil s knjigo Življenje v zoni zdravja s sporočilom, da je hrana naše najmočnejše hormonsko zdravilo. V tridesetletnem raziskovanju krvnih maščob je dognal, da se ne redimo zaradi maščob v hrani, ampak zaradi neravnovesja hormonov eikozanoidov, kar je posledica prevelike količine ogljikovih hidratov v obrokih.

Znanstvenik dr. Barry Sears je svet navdušil s knjigo Življenje v zoni zdravja s sporočilom, da je hrana naše najmočnejše hormonsko zdravilo. V tridesetletnem raziskovanju krvnih maščob je dognal, da se ne redimo zaradi maščob v hrani, ampak zaradi neravnovesja hormonov eikozanoidov, kar je posledica prevelike količine ogljikovih hidratov v obrokih. Njegova zdravstvena dieta, ki je hkrati tudi shujševalna, je nasprotna Montignacovi: po njej se mora skupaj uživati pravo razmerje ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob! Zadeve nam je razložila hrvaška specialistka za pljučne bolezni dr. Vanja Grbac Gredelj, dr. med., ki je inštruktorica cone z licenco in je po njegovi metodi napisala dve kuharici.

 

 

Dr. Barry Sears je knjigo Življenje v zoni zdravja sprva namenil kolegom kardiologom, nato je postala svetovna uspešnica, prevedena v 23 jezikov. Hrvaška specialistka za pljučne bolezni Vanja Grbac Gredelj, dr. med., je ugotovila, da lahko z njegovimi spoznanji pomaga svojim pacientom, zato je pri njem opravila izpite za inštruktorico cone z licenco in napisala kuharski knjigi Prva kuharica v coni in Zaposleni v coni. Kaj je cona? »Cone se držim že od poletja leta 1999. Od takrat ne jemljem več zdravil za alergijo in revmo, ki sta me mučili že od zgodnje mladosti. Življenje brez bolečin in alergijskih motenj je lepše, imam več energije in lahko smučam brez protirevmatičnih tablet. Ob rednem prehranjevanju z okusno, raznovrstno hrano ter brez lakote sem izgubila kar 30 odvečnih kilogramov,« pripoveduje Vanja Grbac Gredelj, dr. med., in dodaja, da je to idealen, zdrav način prehranjevanja za vso družino. Zakaj? Ker z njim vzdržujemo stabilno raven krvnega sladkorja, smo manj razdražljivi, imamo boljšo koncentracijo in večjo delovno sposobnost. Kaj je bistvo te metode? »Obstaja pet bistvenih pravil cone. To je pravo razmerje kalorij iz ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, ki je 40 % : 30 % : 30 % v obroku. Enakomeren vnos hrane ves dan, v petih obrokih. Izbor dobrih, zdravih maščob. Zmerna telesna dejavnost. Peto pravilo pa je obvezno dodajanje esencialnih maščobnih kislin omega-3 v prehrano,« razlaga in dodaja, da je namesto rastlinskih olj, prebogatih z omega-6, treba uživati olivno olje, ki vsebuje hormonsko nevtralne maščobne kisline omega-9. V prehrani po coni je obvezno treba jemati maščobne kisline omega-3 v obliki prečiščenega ribjega olja, saj teh v današnji prehrani ni dovolj. Maščobne kisline omega-3 so glavna surovina za nastanek dobrih hormonov eikozanoidov v telesu. Zakaj se pri tej metodi vse vrti okoli hormonov eikozanoidov? »Ti hormoni nastajajo iz esencialnih maščobnih kislin omega-3 in omega-6 v vsaki celici v telesu in nadzirajo nastajanje vseh preostalih hormonov, s tem pa tudi delovanje vsega telesa. Zato imajo pri zdravju izjemno vlogo.« Ravnovesje. Po tej metodi je razmerje kalorij iz makrohranil, to je iz beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, zelo pomembno, ker le z njihovim pravim razmerjem dosegamo ravnovesje v izločanju hormonov. »Ogljikovi hidrati sprožajo izločanje hormona inzulina, ki krvni sladkor dostavlja vsaki celici v telesu, odvečni sladkor pa shranjuje v maščobne celice in jih zaklepa. Beljakovine pa sprožajo izločanje inzulinu nasprotnega hormona glukagona, ki odpira shrambe energije, maščobne celice in shranjen krvni sladkor v jetrih in mišicah. S consko prehrano vzpostavljamo ravnovesje obeh teh hormonov in tako ves dan vzdržujemo normalno raven sladkorja v krvi ,« pravi. Posebej poudarja, da je poleg esencialnih maščobnih kislin omega-3 in omega-6 ravno to ravnovesje inzulina in glukagona najpomembnejše tudi za ravnovesje dobrih in slabih hormonov eikozanoidov. Več v Jani, 19.1.2010