Prekomerna izpostavljenost soncu vodi v številne kožne zaplete, kot so sončne opekline, kožna občutljivost, alergije, kožne spremembe, prezgodnje staranje in ne nazadnje nastanek kožnega raka. O tem in drugih boleznih smo povprašali Lauro Sardinšek, magistrico kozmetike in diplomirano medicinsko sestro, ki na področju medicinske kozmetike in anti-aginga deluje že več kot 10 let.
Fotodermatoze so skupina kožnih bolezni, ki se razvijejo kot posledica preobčutljivosti na sončno svetlobo. Obstajajo različne vrste fotodermatoz, vključno s sončnimi opeklinami, fototoksičnim in fotoalergijskim dermatitisom ter fotodermatozami neznanega izvora. Glavni krivci za nastanek fotodermatoz so UVB-žarki, ki lahko sprožijo nastanek sprememb posredno ali neposredno. Le te povzročajo tako akutne kot tudi kronične okvare kože.
Kako najprej opazimo, da smo bili preveč izpostavljeni?
Sončne opekline ali dermatitis solaris so prva poškodba kože, ki se kaže kot posledica prekomerne izpostavitve sončnim žarkom. Prizadenejo predvsem ljudi svetle polti z majhno količino pigmenta. Za nastanek sončnih opeklin so glavni krivci UVB-žarki, ki so najmočnejši med 10. in 16. uro, zato se je v tem času treba izogibati pretiranemu izpostavljanju soncu ter kožo zaščititi z ustreznimi sončnimi kremami in pokrivali. Sončne opekline se kažejo kot pekoča, srbeča in boleča koža, v hujših primerih se pojavijo tudi mehurji in oteklina kože, ki jih lahko spremljajo še slabo počutje, glavobol, mrzlica, povišana telesna temperatura in bruhanje. Sončna opeklina se začne kazati že nekaj ur po izpostavitvi soncu, vrh pa doseže po 24 urah. Njena intenzivnost je odvisna od količine in kvalitete UV-žarkov, njihove refleksije na zemeljski površini in v ozračju (meglice) ter od količine ozona, ki delno absorbira UVB- in UVC-žarke.
Fototoksični dermatitis je najpogostejša kožna reakcija, ki se pokaže pri ljudeh, katerih koža je bila v stiku s snovmi, tako imenovanimi fotosenzibilizatorji (npr. določene rastline, kemikalije, sestavine kozmetičnih izdelkov ali zdravila), in je bila sočasno izpostavljena UV-sevanju. Fotosenzibilizatorji lahko namreč povzročijo večjo dovzetnost kože za škodljive učinke UV-žarkov. Ko se fotosenzibilne snovi absorbirajo v kožo in so izpostavljene soncu, se sproži imunski odziv, kar povzroči vnetje, rdečico, srbenje in celo tvorbo mehurčkov na soncu izpostavljenih predelih kože. Pravimo, da pride do fototoksične reakcije, ki se pojavi že po nekaj minutah do nekaj urah. Med pogoste vzroke fotosenzibilnosti spadajo določena zdravila, tako sistemska kot topikalna (sulfonamidi, tetraciklini, fenotiazin), in rastline (nekatere trave, šentjanževka, peteršilj, zelena, fige in druge, ki vsebujejo furokumarine, psoralene, eterična olja ...).
Je srbenje pogost odziv kože?
Še ena, vendar redkejša oblika fotodermatoze je fotoalergijski dermatitis. Glavna razlika med fototoksičnim in fotoalergijskim dermatitisom je, da se pri slednjem kožne spremembe (srbeč ekcem z mehurčki) pojavijo v 24 do 72 urah tudi na predelih, ki niso bili izpostavljeni soncu. Pri tej obliki telo snov prepozna kot alergen, pri čemer se aktivira imunski sistem, zato se pogosto svetuje jemanje antihistaminika. Najpogostejši povzročitelji so zdravila (sulfonamidi, fenotiazini), konzervansi v kozmetičnih izdelkih, dišave in fotosenzibilizatorji v rastlinah.
Najpogostejša oblika alergije na sonce je polimorfna fotodermatoza (PFD). Pojavi se predvsem pri mlajših odraslih kot posledica preobčutljivosti na sončno svetlobo. Običajno se pojavi na izpostavljenih predelih kože, kot so obraz, vrat, roke in noge, ter se kaže kot srbeč, rdeč izpuščaj v obliki majhnih mehurčkov ali lusk. Kožne spremembe se pojavijo nekaj ur po izpostavitvi soncu, izginejo pa po nekaj dneh. V otroški dobi se lahko pojavi Prurigo actinica. Gre za obliko polimorfne fotodermatoze, ki se pojavlja na obrazu, hrbtiščih rok in pokritih delih telesa. Kaže se kot majhne papule, pogosto razpraskane, prekrite s krastami, ki spominjajo na atopijski dermatitis.
In kakšne so lahko posledice?
Še ena pogosta oblika alergije na sonce so tako imenovane Acne aestivalis (akne Mallorca).Običajno nastanejo zaradi kombinacije uporabe komedogenih sestavin (določeni emulgatorji) v kozmetičnih izdelkih ter poznejše izpostavitve UV-svetlobi. Najpogosteje se pojavijo na prsnem košu, redkeje na koži obraza. Kažejo se v obliki rdečice, pustul in majhnih mehurčkov.
Zgoraj opisane spremembe kože so akutne posledice izpostavitve UV-žarkom. Nastanek teh kožnih težav je povezan z interakcijo med UV-žarki in kožnimi celicami. UV-žarki lahko poškodujejo DNK v kožnih celicah in povzročijo nepravilnosti v delovanju imunskega sistema, kar vodi v nastanek vnetih reakcij. Dolgotrajna izpostavitev UV-žarkom pa povzroča kronične posledice na koži, kot so prezgodnje staranje, kronični aktinični dermatitis, solarni lentigo, aktinične keratoze, in ne nazadnje vodi v nastanek kožnega raka. Zato v izogib vsem naštetim neželenim kožnim spremembam dosledno uporabljajte ustrezno vsakodnevno zaščito pred UV-sevanjem ne glede na letni čas.
