Bi lahko razmere na psihiatriji izboljšali?

Varuh človekovih pravic je v lanskem letu skupaj s predstavniki nevladnih organizacij in zunanjega izvedenca psihiatrične stroke med drugim opravil nenapovedane obiske v nekaj psihiatričnih ustanovah. Preverjali so, kako v omenjenih ustanovah ravnajo z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost, v poročilu pa opozarjajo na možnosti izboljšav.

Arhiv Svet24

Državni preventivni mehanizem, ki opravlja naloge po opcijskem protokolu h konvenciji Združenih narodov proti mučenju in poniževalnemu ravnanju, je tako lani obiskal Psihiatrično bolnišnico Begunje, Psihiatrično bolnišnico Ormož in oddelek za psihiatrijo UKC Maribor ter tamkajšnjo enoto za forenzično psihiatrijo oz. tamkajšnje oddelke pod posebnim nadzorom.

Kot ugotavljajo v poročilu, so prostori obiskanih ustanov praviloma čisti, lepo urejeni, brez neprijetnih vonjav. Kot že v preteklosti pa opozarjajo, da so stene oddelkov pod posebnim nadzorom pobarvane največkrat z belo barvo in brez okrasitev. Bolnišnice sicer to pogosto utemeljujejo z varnostnim in higienskim vidikom, a kljub temu pri varuhu menijo, da bi lahko z nekaj omejitvami prostore naredili bolnikom prijetnejše in prijaznejše.

Arhiv Svet24

Pri varuhu izpostavljajo tudi, da v nekaterih bolnišnicah še vedno vztrajajo, da morajo bolniki nositi pižame tudi podnevi, celo pri izhodu iz zavoda. Na to so pri varuhu opozarjali že v preteklosti, rezultat teh opozoril pa je bil po navedbah v poročilu, da so v bolnišnicah to zapoved umaknili iz hišnega reda, ne pa iz vsakdanje prakse.

Bolnišnice takšno prakso opravičujejo s higienskimi in varnostnimi razlogi. V primeru pobega bolnika naj bi namreč okoliški prebivalci bolnika takoj opazili. A pri varuhu poudarjajo, da "so vsi izgovori bolnišnic, kjer pri nošenju pižam vztrajajo brez izjeme, neutemeljeni", kar kažejo tudi izkušnje na primer Psihiatrične klinike Ljubljana. Kot alternativno predlagajo trenirke, ki lahko posamezniku omogočajo vzpostavitev pozitivne samopodobe in krepitev osebnega dostojanstva.

Pri varuhu opozarjajo tudi na neprimernost prakse v nekaterih psihiatričnih ustanovah, kjer lahko bolnik telefonske klice opravlja le ob prisotnosti osebja. "Posamezniku bi bilo treba med stiki z bližnjimi zagotoviti zasebnost," poudarjajo pri varuhu. Opozarjajo tudi na pomanjkanje prostorov, kjer bi se lahko bolniki srečali s svojimi obiskovalci brez prisotnosti ali motenja osebja in drugih bolnikov.

STA

Med ugotovljenimi nepravilnostmi pri varuhu opozarjajo tudi na prekoračitve rokov po zakonu o duševnem zdravju, v katerih je psihiatrična ustanova dolžna obveščati sodišče in najbližjih oseb o sprejemu bolnika, za katerega odredijo posebne varovalne ukrepe. A ob tem v poročilu ugotavljajo tudi, da so določeni roki glede na sedanje razmere res neživljenjski, kar bi bilo treba upoštevati ob pripravi sprememb zakona.

Sodišča namreč ponoči, med vikendi in prazniki nimajo vzpostavljene dežurne službe za tovrstne primere, bolnišnice pa bolnike sprejemajo ves čas. Tako imajo bolnišnice težave pri spoštovanju štiriurnega roka za obveščanje sodišča o sprejemu bolnika na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve.

Ob tem pri varuhu psihiatričnim ustanovam predlagajo, naj se s pristojnim sodiščem dogovorijo o načinu takojšnjega obveščanja o zadržanju osebe na oddelku pod posebnim nadzorom brez soglasja, da ne bo prihajalo do prekoračitev rokov, ki jih določa zakon o duševnem zdravju.

V poročilu varuh opozarja tudi na neustrezno uporabo ukrepa telesnega oviranja glede na zakonska določila. Poleg tega so v vseh obiskanih bolnišnicah zaradi prostorske stiske bolnike med uporabo ukrepa telesnega oviranja nameščali ali tako, da so jih lahko videli drugi bolniki, ali pa celo v sobe skupaj z drugimi bolniki. "Ni primerno, da je nemočen bolnik na očeh drugih, razen če to zahteva sam ali če je znano, da bi bil raje v družbi," poudarjajo pri varuhu.