Rešitelji planeta

Lačni črvi, ki malicajo plastiko

U.C.
25. 4. 2024, 07.27
Posodobljeno: 25. 4. 2024, 07.37
Deli članek:

Molekularna biologinja Federica Bertocchini, med drugim tudi amaterska čebelarka, ki je raziskovala embrionalni razvoj vretenčarjev pri Španskem nacionalnem raziskovalnem svetu, je naletela na revolucionarno odkritje o požrešnih voščenih črvih.

Profimedia
Požrešni voščeni črv, ki ima radi plastiko.

Na prvi pogled na voščenih črvih ni nič posebnega. Ličinke voščenih moljev, te blede zvijajoče se ličinke, se hranijo z voskom, ki ga čebele uporabljajo za izdelavo satja. Za čebelarje so ti škodljivci nekaj, česar se je treba učinkovito znebiti. 

Bertocchinijeva, je do odkritja o neverjetnih sposobnostih teh črvov prišla po naključju. Nekaj voščenih črvov je po čiščenju svojega panja vrgla v plastično vrečko in jih pustila pri miru. Kmalu zatem je opazila, da so črvi začeli delati nekaj čudežnega, majhne luknje v plastiki, ki se je začela razgrajevati takoj, ko se je dotaknila ust črvov. "To je bil pravi trenutek eureka, bilo je briljantno," pravi Bertocchini o začetnem odkritju in spoznanju, kaj je pomenilo. "To je pomenilo začetek zgodbe. Začetek raziskovalnega projekta."

Črvi so delali nekaj, kar je nam ljudem težko uspeva, razgrajevali so plastiko. Pa ne samo to, zdi se, da črvi prebavljajo plastiko, kot da bi bila to zanje izvrstna poslastica. Bertocchinijeva in njeni kolegi raziskovalci so začeli zbirati tekočino, izločeno iz ust črvov. Ugotovili so, da je ta "slina" vsebovala dva kritična encima, Ceres in Demeter, poimenovana po rimski oziroma grški boginji poljedelstva, ki sta lahko oksidirala polietilen v plastiki in v bistvu razgradila ta na našem planetu že preveč nakopičeni material.

Naš planet se utaplja v plastiki

Plastika potrebuje od nekaj desetletij do stoletij, da se popolnoma razgradi. Bi nam ti črvički lahko priskočili na pomoč?

Danes se vsako leto po svetu proizvede 400 milijonov ton plastičnih odpadkov. Od tega 19 do 23 milijonov ton (približno 2000 smetarski tovornjakov) pronica v vodne ekosisteme, kjer se ga velik del naseli z mikroorganizmi ali ga pojedo živali.

Spuščanje teh črvov v okolje, onesnaženo s plastiko, bi lahko bilo nevarno za ekosisteme, zlasti glede na njihovo sposobnost uničenja čebeljih panjev, kot ugotavlja Bertocchini. Vendar upa, da bi lahko encimi, ki jih proizvajajo ti črvi, pomagali pri reševanju svetovne krize onesnaževanja s plastiko. Bertocchini je zdaj glavna tehnološka direktorica pri bioraziskovalnem zagonskem podjetju Plasticentropy France, ki sodeluje z ekipo pri preučevanju možnosti preživetja povečanja teh encimov za široko uporabo pri razgradnji plastike. Ti črvi so naše upanje za čistejše okolje.