Pravljica

Ljubezenska zgodba hiacinte in žužka

Urša Cerar
1. 5. 2020, 18.50
Deli članek:

Roža Hiacinta rada zapoje: Tralali, tralala jaz sem mala rožica! Opoldne si natakne sončna očala, razpre svoj cvetek in se sonči.

Urša Cerar
Čmrl obožuje hiacinto.
Več pravljic, miselnih iger in idej za zabavne in poučne delavnice najdete na facebook profilu Spletna vzgojiteljica.

Takrat je zelo dobre volje in pevsko razpoložena. Zjutraj ob šestih pa ji ni všeč predrznost sonca, ki prezgodaj vstaja, takrat bi ona namreč rada še malo spala, huh kako močno se ji še zeha. In nič kaj ni vesela, ko predrzne dežne kaplje oškropijo njeno rožnato oblekico. Nima dežnika, da bi se skrila podenj. Mična gospodična meni, da si veter preveč upa. Tako jo lump zamaje, da se boji zloma bilke.

Komaj čaka, da jo obišče čmrlj Franci, on zna povedati veliko zgodb s svojih poletov. Pilotirati se je naučil že kot majhen žužek, zdaj pa se odpravlja na nabiralsko delo od cveta do cveta. Prevažati mora velike količine cvetnega prahu. To delo ga zelo
osrečuje. Od nesreče dalje, ko je prehiteval avtomobil in trčil v drevo, mu desno krilo malo ponagaja, zato ga zanaša. Vseeno se mu ni treba bati, da bi izgubil svojo službo. Ohranil je hitrost in že drugič postal prvak v hitrostnem nabiranju cvetnega prahu na Žužkovih olimpijskih igrah, kjer sodelujejo čebele, ose, sršeni in čmrlji. Njegova skrivnost je v dobrem načrtovanju letov. Progo s cvetkami si predhodno vselej dobro ogleda. Hiacinta se razveseli njegovih uspehov, saj sta dobra prijatelja. Za Francija
ima veliko novico. Prijavila se je v oddajo Slovenija ima talent, kjer bi rada nastopila s svojo pesmijo, ki gre takole:

TRALALI, TRALALA, JAZ SEM MALA ROŽICA,
ROZA CVETEK SONCU POKLANJAM,
HVALNICO NARAVI PONAVLJAM.

TRALALI, TRALALA SEM MIČNA GOSPODIČNA,
MOJA ROŽNATA OBLEKICA TAKO NAVDUŠUJE FOTOGRAFE,
DA KRASIM MNOGE PLAKATE.

Čmrlj je Hiacinti zaželel veliko uspeha. Prepričan je, da bo Hiacinta še uspešna pevka, saj ima prekrasen glasek. Poslušalca takoj očara. In priznati mora, tudi njega. Hiacinta je ob teh besedah spremenila svojo barvo v rdečkasto in čmrlju se je zdela še
bolj prikupna. Hiacinta, tako si srčkana, ji je pomežiknil in naredil dva lupinga. Tako sta se čmrlj in Hiacinta zaljubila, ona od korenin do listov, on pa od nožic do vrha svojih tipalk. Skupaj sta preživela veliko časa in Hiacinte ni več motilo, da sonce
začne svetiti že ob šestih, kajti začeti nov dan v čmrljevi družbi zelo zgodaj sploh ni slabo.