V lanskem letu je bilo 5,6 odstotka prebivalcev Evropske unije hudo materialno prikrajšanih. To pomeni, da si niso mogli privoščiti vsaj štiri izmed naslednjih stvari, nujno potrebnih za življenje: pravočasno plačati račune, primerno ogrevati svoj dom, se soočiti z nepričakovanimi stroški, redno jesti meso ali ribe, vzeti teden dni dopusta, televizorja, pralnega stroja, telefona, avtomobila.
Delež hudo materialno prikrajšanih oseb sicer že več let pada. Po zadnji gospodarski krizi leta 2008 je ta delež naraščal do leta 2012, ko se je ustavil pri dobrih 10 odstotkih vseh prebivalcev EU. Leta 2016 je padel pod osem odstotkov, lani pa pod šest. Trend bi se letos lahko znova obrnil zaradi gospodarske škode po pandemiji novega koronavirusa.
Najbolj so na udaru starši samohranilci, huje prikrajšanih je bilo lanih 10,7 odstotkov. Tik za njimi so tisti, ki živijo sami, lani jih je bilo 9,4 odstotke.
Najhuje prizadeti Bolgari, najmanj Luksemburžani
Med državami ima najvišjo stopnjo huje materialno prikrajšanih Bolgarija. Tam je takšnih kar 19,9 odstotka. Na udaru so tudi Grki s 15,9 odstotki prikrajšanih in Romuni, kjer je takšnih 12,6 odstotkov.
Na drugi strani gre najbolje Luksemburžanom, kjer je huje materialno prikrajšanih le 1,3 odstotke ljudi, in pa Švedom, kjer je takšnih 1,6 odstotka. Slovenija si z 2,6 odstotki materialno prikrajšanih prebivalcev deli peto mesto z Dansko. Pod tremi odstotki so še Nizozemska in Finska (2,4 odstotke), Češka in Nemčija (2,7 odstotkov) in Avstrija z 2,8 odstotki hudo materialno prikrajšanih.
