Velik zdravilni potencial

Največje zdravilke rastejo na drevesu

Lara Jelen/Zarja
14. 10. 2017, 12.46
Posodobljeno: 14. 10. 2017, 12.49
Deli članek:

Vemo, da so umešane z jajci izredno okusne. Prav tako vemo, da so lahko smrtno nevarne, če zaužijemo napačne. Vedno bolj se zavedamo, da jih povsod ni pametno nabirati, posebno tam ne, kjer so tla onesnažena s težkimi kovinami, ki jih gobe na veliko vsrkajo vase.

Shutterstock
Velik zdravilni potencial, ki ga je farmacevtska industrija spregledala.

Kot pravijo strokovnjaki, pa nimamo pojma, kako zelo koristne so lahko za naše zdravje. Lesne gobe, ki sicer spadajo v drugo skupino kot tiste, ki jih navadno nabiramo, še posebno.

»Pomena gliv za okolje in človeka se v zahodnem svetu vse premalo zavedamo in njihov potencial v prid človeštva je slabo izkoriščen, še zlasti v biotehnologiji (razstrupljanje in ravnanje z odpadki). Vsekakor so gobe bogat vir raznovrstnih učinkovin, ki bi jih lahko s pridom uporabljali tudi v bolnišnicah. Zato bo treba glive še intenzivneje preučevati in natančneje spoznati skrivnostni svet njihovega življenja,« je prepričan prof. dr. Franc Pohleven, biolog in predsednik Društva gojiteljev gob Slovenije. Glive so sestavljene iz obsežnega, a našim očem zakritega prehranjevalnega dela (podgobja) in razmnoževalnega dela, ki ga imenujemo trosnjak. »Večina trosnjakov gliv je mikroskopsko majhnih. Pri nekaterih vrstah gliv so trosnjaki vidni s prostim očesom in jih imenujemo gobe. Torej izraz goba uporabljamo za zunanje vidne dele glive, ki jih tudi nabiramo, kot na primer jurčke, lisičke, ostrigarje ...« Čeprav so slednji koristni v prehrani, pa obstajajo gobe, ki imajo na naše zdravje še veliko večji pozitivni učinek.

Brez njih bi se življenje ustavilo

O glivah ve Pohleven povedati veliko dobrega: »Glive so neverjetno vitalni organizmi in za življenje na Zemlji izredno pomembni, saj bi se brez njih življenje ustavilo. V tleh so s podgobjem v neposrednem stiku s številnimi mikroorganizmi, s katerimi tekmujejo za hrano in prostor. Pri tem si pomagajo z obrambnimi snovmi – metaboliti, ki jih izločajo v podlago in jim omogočajo obstanek v neprestanem boju z drugimi organizmi. Podoben učinek na mikroorganizme imajo gobe ob zaužitju tudi v našem telesu. Zato je spekter njihovega terapevtskega delovanja zelo širok in pomagajo pri lajšanju številnih bolezni

Lesne gobe, najkoristnejše zdravju

Pravi, da med zdravju najbolj koristne sodijo glive razkrojevalke lesa oziroma lesne gobe. »Večinoma so zaradi trdne strukture klobuka neužitne, lahko pa iz njih pripravimo čaj, prašek, izvlečke … Za človeka so postale izjemnega pomena, ko je 1928 leta Alexander Fleming odkril penicilin, prvi antibiotik iz glive Penicillium rubens. Poleg tega so glive kvasovke nepogrešljive pri peki kruha, v pivovarnah in pri pridelavi vin.« Tudi med lesnimi gobami sicer najdemo strupene, a so takšne bolj redke. »Škodljiva je na primer oljkova goba, ki jo najdemo na Primorskem. Hkrati pa vse lesne gobe niso zdravilne, zato je treba dobro poznati tudi te vrste gob, da lahko med njimi izberemo in naberemo pravo za določeno bolezen.« Kot zanimivost omeni, da lahko večino zdravilnih gob gojimo. S tem se izognemo možnosti zastrupitve in obenem varujemo okolje, saj z nabiranjem ogrožamo gobe v gozdu.

Iz pisane ploskocevke so že pridobili registrirano zdravilo proti raku

Do zdaj so na podlagi študij zdravilne učinke odkrili pri približno dvajsetih vrstah gob, ki izvirajo iz Kitajske in Japonske. »Najbolj poznane so: svetlikava pološčenka ali reiši (Ganoderma lucidum), japonska nazobčanka ali šitake (Lentinula edodes), velika zraščenka ali maitake (Grifola frondosa), bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus), brezova goba (Piptoporus betulinus) in kresilna goba (Fomes fomentarius). Zdravilni učinki omenjenih se izražajo v krepitvi imunskega sistema, uravnavanju nivoja holesterola in krvnega tlaka, delovanju proti patogenim bakterijam, vplivu na dobro počutje ter zaviranju rasti tumorjev. Dosedanje raziskave kažejo, da je v boju proti raku najuspešnejša pisana ploskocevka (Trametes /Coriolus/ versicolor). V kombinaciji s kemoterapijo povečuje učinkovitost odmerkov zdravil in hkrati zmanjšuje stranske učinke kemo- in radioterapije. Iz te gobe so v svetu (Japonska, ZDA) že pridobili registrirano zdravilo proti raku Krestin (PSK) in PSP.« Večina navedenih gob raste v gozdovih Slovenije, lahko pa jih tudi gojimo. Zakaj se torej tudi pri nas ne uporabljajo pogosteje in v uradni medicini? »V Sloveniji iz njih na industrijski ravni še ne izoliramo zdravilnih učinkovin, saj farmacevtska industrija ni pokazala večjega zanimanja za to področje. Izvlečke iz gob pri nas uvrščamo med prehranska dopolnila, zdravljenje pa sodi v alternativno medicino. Zato ima medicinska stroka o možnosti zdravljenja bolezni z gobami odklonilno stališče in o tem, razen redkih posameznikov, nerada govori,« odgovarja sogovornik.

Če odpravijo zdravstveno težavo, potem učinkujejo

Česar ne znajo izkoristiti v uradni medicini, pa s pridom izkoriščajo drugod. Andrej Gregori, doktor biotehnologije iz Zavoda za naravoslovje in soavtor prve slovenske knjige o zdravilnih gobah, se že dve desetletji ukvarja z raziskovanjem tega področja. Gobe tudi goji in predeluje, kljub vsem obetavnim študijam o gobah pa pravi, da je zanj najboljši kazalnik, ali neka goba dejansko učinkuje, to, da odpravi zdravstveno težavo stranke. Ima že bogat nabor tovrstnih izkušenj oziroma povratnih informacij. »Poznam kar nekaj primerov ljudi, ki jim je pri multipli sklerozi pomagal resasti bradovec. Stanje se jim je izboljšalo v nekaj mesecih. Pri revmatoidnem artritisu so si že mnogi pomagali z gobo iz rodu glavatcev (Cordyceps sp), saj ta deluje protibolečinsko in na splošno koristi pri zateklih in bolečih sklepih, tudi pri putiki in podobnih obolenjih. Ganoderma lucidum, ki jo poznamo tudi pod imenom reiši, pa je v veliko pomoč ljudem, ki morajo skozi kemoterapijo, saj jim blaži stranske učinke, kot je denimo slabost. Poročajo, da se jim izboljša krvna slika, saj gobe znova aktivirajo imunski sistem, ki ga kemoterapija močno oslabi. Ravno tako so nad ganodermo navdušeni tisti, ki imajo alergije. Med drugimi pomaga alergikom na cvetni prah in sončno svetlobo,« nam zaupa, še preden predstavi zdravilne gobe, ki imajo po njegovem mnenju najmočnejši zdravilni potencial.

5 najučinkovitejših

Težko je izbrati pet najučinkovitejših gob, saj vsaka deluje po svoje in malo na drugačen način. A sogovornikoma je to vseeno uspelo. Izbrala sta tiste, za katere verjameta, da bi lahko bile v res veliko pomoč pri različnih zdravstvenih težavah.

Svetlikava pološčenka

Deluje proti alergijam, proti virozam in sezonskim obolenjem. »Tisti, ki jo uporabljajo, imajo veliko manj prehladov, gripe in podobnih težav. Študije kažejo, da uspešno znižuje raven škodljivega holesterola ter deluje proti zvišanemu krvnemu tlaku. Ravno tako preprečuje negativni vpliv toksinov na jetra oziroma slednja obnavlja, kar je lahko v korist ljudem s hepatitisom in cirozo jeter. Poleg tega, kot že omenjeno, aktivira imunski sistem, kar je še posebno dobrodošlo pri kemoterapijah, ki slednjega močno oslabijo,« glavne učinke opiše Andrej Gregori in poudari, da so to zgolj učinki, ki so jih že potrdile njegove stranke, medtem ko je učinkov, ki jih omenjajo študije, še mnogo več. Franc Pohleven omeni eno izmed slednjih, in sicer da svetlikava pološčenka deluje preventivno na razvoj rakavih obolenj.

Glavatec

Poveča dotok kisika v kri in ga uporabljajo ljudje, ki so utrujeni in nimajo energije, tudi depresivni. »S pridom se z njim okoriščajo športniki, saj izboljša njihovo vzdržljivost in zmanjša bolečino v mišicah po večjih naporih. Ženske ga uporabljajo pri neplodnosti,« pravi Gregori, ki prav zdaj sodeluje pri študiji, v kateri preučujejo vpliv gob iz rodu Cordyceps na obolele za artritisom. »Študija, ki še ni bila objavljena, je bila napravljena na živalih in pokazalo se je, da podgane, ki so jim umetno povzročili artritis in so jih nato hranili z glavatci, veliko manj bolijo sklepi. Obenem je bilo opaziti obnavljanje hrustanca v sklepih. Ob uživanju te gobe se hrustanec počasneje izrablja.«

Resasti bradovec

Resasti bradovec se je pri ljudeh, ki so ga uživali, izkazal za koristnega proti multipli sklerozi in demenci. Gregori je v sodelovanju s švicarskimi in italijanskimi raziskovalci izvajal študijo, v kateri so s poskusi na živalih potrdili, da imajo živali, ki uživajo resasti bradovec (Hericium erinaceus), veliko več povezav med nevroni v možganih, da jim nevronski impulzi po telesu hitreje stečejo, da so posledično bolj radovedni in lažje sprejemajo nove predmete v okolju. V drugi študiji, ki jo je njegova italijanska kolegica opravila na ljudeh, je bilo ugotovljeno, da lahko resasti bradovec pomaga pri Chronovi bolezni in sindromu razdraženega črevesja. Po dvomesečni uporabi resastega bradovca so imeli ljudje veliko manj bolečin v črevesju in sorodnih težav. »Pri 55 pacientih je bilo izboljšanje opazno v 75 odstotkih, kar je zelo dober kazalnik dejanskega delovanja.« Gregori našteje še nekaj možnosti uporabe resastega bradovca: »Deluje proti bakteriji Helicobacter pylori, se pravi, da lahko pomaga v primeru gastritisa, če slednjega povzroča omenjena bakterija. Tudi ta goba deluje proti raznim oblikam raka, še posebno proti raku prebavnega trakta.« Franc Pohleven prav tako omeni novejše študije, ki resastemu bradovcu priznavajo blagodejne učinke na živčevje in ga zato imenujejo »hranilo za nevrone«, zaradi česar nas resasti bradovec poleg demence varuje še pred nevrodegenerativnimi boleznimi in depresiji oz. anksioznosti.

Šitake

Andrej Gregori pravi, da so zanimive predvsem zato, ker so najlažje dostopne in jih lahko kupimo tudi v trgovini. »Opravljenih je bilo na stotine znanstvenih raziskav, katerih zaključki so, da šitake znižujejo raven škodljivega holesterola v krvi, zavirajo rast nekaterih vrst bakterij, virusov ter tumorjev, uravnavajo krvni tlak in krvni sladkor, krepijo imunski sistem, blažijo stres ter blagodejno vplivajo na jetra in ledvice.« Ker so za povrh še zelo okusne, jih lahko dodajamo jedem, kot to že stoletja počnejo na Kitajskem, Japonskem in v Koreji.

Sibirska čaga

Ob pogovoru s strokovnjakoma nihče izmed njiju ni omenil čage, ki je zelo znana in opevana ter se jo prodaja tudi pri nas. Maria Ana Kolman je sibirsko čago, ki naj bi bila po učinku močnejša od tistih, ki zrastejo drugod, spoznala v dolgih letih raziskovanja Sibirije in Altaja ter njihovih alternativnih metod zdravljenja. Omenjena goba dandanes velja za pravi čudež v svetu, Kolmanova pa o njej pravi: »Čaga je eden tistih naravnih proizvodov, ki mu sodobne klinične študije namenjajo veliko pozornost – ne le zato, ker nadomešča pogosto neuspešno in drago kemoterapijo, ampak predvsem zato, ker deluje kot močna zaščita pred obolevanjem za rakom ter obenem odpravlja škodljive učinke kemoterapije in obsevanja. Tisto, kar sicer imenujemo 'čudežno delovanje' čage, je pravzaprav njena sposobnost, da izzove apoptozo rakave celice. Kako čaga 've', katero celico je treba uničiti – ali kako je lahko narava bolj modra od znanosti, ki je vendar razvila vrsto preparatov za kemoterapijo, ki ubijajo tumorske in zdrave celice? Čaga ima sestavine, ki zavirajo oksidacijo prostih radikalov, inducirajo proizvodnjo interferonov in 'popravljajo' DNK. Betulinska kislina, ki je sestavni del čage, je v zadnjih letih postala predmet raziskav in proučevanj za uporabo kot kemoterapevtsko sredstvo.« Zakaj je torej niti Pohleven niti Gregori nista omenila med najbolj zdravilnimi gobami? Medtem ko Pohleven pravi, da z njo nima dovolj izkušenj, Gregori odvrne, naj je, če nam je količkaj mar za trajnostni razvoj, sploh ne omenjamo. »Nimam izkušenj s čago in je tudi ne želim promovirati, saj čaga večinoma prihaja z naravnih rastišč, ki jih bodo, če bo šlo tako naprej, v nekaj letih izropali. In potem bomo brez nje,« odvrne. Ker je po učinkovitosti primerljiva z drugimi omenjenimi gobami, bo torej veliko bolje, če namesto po čagi posežete po slednjih. Po učinkih naj bi ji bila najbolj podobna Ganoderma lucidum.