Ustvariti enakomerno površino iz mešanice pohodnih trav, med katerimi ne sme vzkliti nič drugega, je pač v nasprotju z naravnimi zakoni. Če naj bi bil vrt človekova interpretacija narave, je trata nekaj najbolj nenaravnega.
MALI ČRNI ROVOKOPAČ
Med naravnimi pojavi na nenaravni trati so krtine. Krtine, ki se prek noči pojavijo na negovani trati, so zelo moteče. Lahko sicer vrt negujemo naravi prijazno, a krtin si na trati ne želimo. Krtine so prst, izrinjena iz vrhnje plasti. Zato so kupčki prsti primerni za presajanje lončnic ali dodajanje prsti tam, kjer je primanjkuje.
Pogosto lahko kar sebi pripišemo krivdo za težave, ki se pojavijo na trati. Ko ob začetku jeseni začne odpadati listje z dreves in grmov, ga moramo sproti odstranjevati s trate. Če ga bomo pustili ležati, se ga bodo lotili deževniki, in še preden se bomo zavedeli, bo naša lepa, ravna trata polna majhnih, prstenih izboklin, ki se bodo pod našimi koraki spremenile v zaplate zbite prsti. Kjer je veliko deževnikov, se prej ali slej pojavi tudi krt …
Med starimi, učinkovitimi recepti, kako ga pregnati z vrta, so v petrolej (ali kako drugo močno smrdečo tekočino) namočene krpe, ki jih potisnemo v njegove rove. Ker ima krt izjemno razvit voh, ga vonj petroleja tako moti, da jo kmalu ubere drugam.
Nastavljanje pasti je zahtevnejše, saj moramo izbrati katerega od aktivnih rovov, sicer bo past samevala. Poleg tega krt zaradi razvitega vonja lahko hitro zazna, da je po njegovem rovu šaril tujec/tujek.
PLEŠASTA TRATA
Prej ali slej se nam na sicer redno negovani trati pojavijo gole lise, podobne pleši. Te so posledica različnih dejavnikov, med katerimi so najpogostejši pasji urin, odstranitev večje skupine plevela, politje olja, bencina in podobnega, kapljanje vode z listja nad trato, prenizka nastavitev rezila na kosilnici, pretirano gnojenje, zbita prst, stalna hoja na istem mestu in tako naprej.
Prazni deli trate so ne le moteči za oko, temveč se lahko hitro povečajo, ob dežju se spremenijo v blatne luže, v njih se naselijo širokolistne zeli, torej pleveli. Zato jih moramo čim prej prekriti.
Gole predele v trati lahko popravimo na več načinov. Specializirane trgovine ponujajo manjše vrečke s semeni mešanice trav, s katerimi potresemo poškodovane predele v trati. Seveda pred tem površino zrahljamo, jo posujemo s posipom in gnojilom. Seme enakomerno raztresemo po površini in jo nato povaljamo ter zalijemo. Zalivamo pogosto, in če imamo na vrtu veliko ptičjih pomočnikov, posejana mesta prekrijemo s tanko mrežo, da preprečimo izgubo semen. Konec septembra in začetek oktobra je najprimernejši čas za to opravilo.
Če ne želimo čakati več tednov, da se bo na novo posejana travna mešanica zrasla s preostalo trato, lahko plešo v trati z ostro lopato obrežemo tako, da ima ravne robove (kvadrat, trikotnik, pravokotnik). Pri bližnjem gojitelju travne ruše nabavimo manjši kos travne preproge. Iz nje odrežemo primerno velik kos in ga položimo na mesto gole lise, ki smo ga pred tem prerahljali in posuli s kremenčevo mivko ali podobnim odcednim peskom. Mesto »krpanja« pogosteje zalivamo.
