Zanimivosti

5 teorij, povezanih z velikonočnimi jajci

T.P.
28. 3. 2016, 09.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Obstajajo številne teorije o tem, kako je barvanje jajc postalo del tradicije, ki spremlja največji krščanski praznik.

Velika sobota je tisti dan, ko vsako leto pred veliko nočjo barvamo jajca. To počno ljudje v različnih delih sveta, vprašanje pa je, od kod izvira ta tradicija. Na to vprašanje ni samo enega odgovora, temveč obstajajo številne teorije o tem, kako je barvanje jajc postalo del tradicije, ki spremlja največji krščanski praznik. Predstavljamo vam 5 najbolj zanimivih teorij.

1. Praznovanje pomladi

Jajca pogosto povezujejo s poganskimi festivali in praznovanji pomladi. So simbol ponovnega rojstva in novega življenja, zato so kot naročena za čaščenje pomladi in novega življenja, ki se prebuja po zimi. Po običaju so tako okrasili oziroma obarvali jajca ter jih darovali prijateljem in družini. Simbolika ponovnega rojstva se izvrstno ujema z velikonočnim praznikom, ki slavi ustajenje Jezusa Kristusa. Kristjani so osvojili prakso okraševanja in darovanja jajc ter jih vključili v svoja velikonočna slavja.

Jajca pogosto povezujejo s poganskimi festivali in praznovanji pomladi.

2. Mezopotamska tradicija

Po navedbah katoliško usmerjenega mesečnika Donahoe, ki je izhajal med letoma 1878 in 1908, so zgodnji kristjani v Mezopotamiji barvali jajca z rdečo. Ta barva simbolizira kri, ki jo je Kristus prelil med njegovim križanjem. Cerkev je domnevno prevzela to tradicijo in z njo nadaljevala vse do današnjih dni.

3. Kraljevska tradicija

K tradiciji okraševanja jajc za velikonočne praznike naj bi svoje prispeval tudi angleški kralj Edward I, ki naj bi v 13. stoletju naročil, da morajo kar 450 jajc okrasiti z zlatimi lističi. Okrašena jajca so zatem predstavili kot velikonočne darove ostalim članom kraljevske hiše.

4. Marija Magdalena in rdeče jajce

Obstaja kar nekaj legend, v katerih velja za 'glavno igralko' v ustvarjanju tradicije barvanja jajc Marija Magdalena. Ena od legend pravi, da je Marija Magdalena obiskala grob Jezusa Kristusa tri dni po njegovem križanju. S seboj je imela košarico kuhanih jajc, da bi jih podelila z drugimi žalujočimi ženskami ob Jezusovi grobnici. Ko je prispela in videla, da je kamen odmaknjen z vhoda v grobnico in da je grobnica prazna, so jajca v njeni košari pordečela.

Neka druga legenda pa pravi, da je Marija Magdalena po Kristusovem vstajenju obiskala rimskega cesarja. Pozdravila ga je z besedami: »Jezus je vstal.« On pa je odgovoril, da je Kristus vstal toliko, kolikor je jajce rdeče. Čim je cesar to izrekel, je jajce pordečelo.

5. Marija, Jezusova mati in rdeče jajce

Po nekaterih vzhodnoevropskih legendah je za izvor tradicije barvanja jajc Marija, Jezusova mati. Marija je na veliki petek prisostvovala križanju Jezusa Kristusa, s seboj pa naj bi imela jajca. Ena od legend pravi, da je na jajca kapnila kri ter jih obarvala rdeče. Druga verzija legende pa govori o tem, da je Marija jokala ter milo prosile vojake ob križu, naj ne bodo tako okrutni z njegovim sinom. Ob tem jim je ponudila jajca, na katera so kapljale njene solze ter jih pordečile.
Kaj vse po tradiciji sodi na velikonočno mizo, pa si oglejte na Njena.si