Danes objavljeno poročilo je plod sodelovanja med državami, ki sodelujejo v raziskavi PISA, in sekretariatom OECD. Gre za prvo mednarodno primerjalno analizo te vrste, ki vključuje podatke za 64 držav in gospodarstev.
Raziskava ugotavlja, da se delež 15-letnikov, ki pri pouku uporabljajo računalnike, med letoma 2009 in 2012 ni bistveno spremenil, sta se pa v tem obdobju spremenila način in intenzivnost njihove uporabe. Znatno so se tudi povečale s šolo povezane dejavnosti, ki vključujejo rabo računalnikov.
V letu 2012 je 96 odstotkov 15-letnikov poročalo, da imajo računalnik doma, 72 odstotkov pa jih je navedlo, da uporabljajo namizni, prenosni ali tablični računalnik v šoli. A tudi tam, kjer računalnike uporabljajo pri pouku, je njihov vpliv na uspešnost dijakov različen.
Mladi, ki računalnike v šoli uporabljajo zmerno, imajo običajno nekoliko boljše učne rezultate od tistih, ki računalnike uporabljajo redko. Vendar pa so mladi, ki računalnike v šoli uporabljajo zelo pogosto, pri večini učnih izidov slabši.
V državah, ki so na področju izobraževanja močno vlagale v IKT, rezultati raziskave PISA ne kažejo znatnih izboljšav v dosežkih pri branju, matematiki ali znanosti. Pri mladih, ki med tednom izven šole pri računalniku preživijo več kot šest ur na dan, pa obstaja veliko tveganje, da bodo poročali, da se v šoli počutijo osamljene, da zamujajo in izostajajo iz šole.
Poročilo tako kaže, da povezave med mladimi, rabo računalnikov in učenjem niso niti enostavne niti enoznačne, pravi prispevek IKT k poučevanju in učenju pa je treba še v celoti uresničiti in izkoristiti. Kot so zapisali v poročilu, je namreč tehnologija edini način za bistveno povečanje dostopa do znanja, poleg tega lahko podpira nove pedagoške pristope, kjer so učenci aktivni udeleženci.
Ker imajo računalniki in internet pomembno vlogo v naših zasebnih in poklicnih življenjih, mladi, ki ne pridobijo osnovnih veščin branja, pisanja in potovanja po digitalni krajini, namreč ne bodo mogli polno sodelovati v socialnem, ekonomskem in kulturnem življenju. A kot so zapisali v poročilu, tehnologija lahko okrepi odlično poučevanje, vendar pa še tako odlična tehnologija ne more nadomestiti slabega poučevanja.
V Sloveniji so imeli v letu 2012 v domovih 15-letnikov po vsaj en računalnik v 99,7 odstotkih, bistveno pa se je od leta 2009 povečal delež tistih, kjer so imeli doma tri ali več računalnikov. V Sloveniji populacija, zajeta v raziskavo, med tednom izven šole v povprečju uporablja splet 108 minut na dan, ob vikendih pa dnevno 138 minut.
Pri pouku slovenski 15-letniki splet uporabljajo v povprečju 28 minut na dan, kar je blizu povprečja OECD (25 minut), precej manj pa od avstralskih ali danskih vrstnikov, ki so v šoli dnevno na spletu največ, 58 oz. 46 minut.
Avstralija, Danska, Nizozemska in Norveška so države, ki v šole najbolj vključujejo IKT. V Avstraliji imajo glede na število učencev v šolah tudi največ računalnikov, saj v tej državi beležijo 0,9 dijaka na računalnik. V državah OECD sicer v povprečju en šolski računalnik uporablja 4,7 dijaka, v Sloveniji 3,3.
Raziskava sicer kaže, da so se v večini držav razlike v računalniškem dostopu med privilegiranimi in prikrajšanimi študenti med letoma 2009 in 2012 zmanjšale, v nobeni od držav pa se ta razkorak ni povečal. Tipičen 15-letnik je v letu 2012 imel vsaj pet let izkušenj z uporabo računalnika.
