Tako pravijo rezultati nedavne analize, ki so jo opravili raziskovalci univerze Yale. Podrobna genetska in anatomska študija več ducatov tako živih kot izumrlih vrst kač je najboljši približek dejanskim telesnim značilnostim in obnašanju starodavnega bitja. Dognanja še nadalje potrjujejo evolucijski uspeh kačje forme. Danes vse celine razen Antarktike poseljuje 3.000 vrst kač, ki pa se v zadnjih 100 milijonih let niso pretirano spremenile. »Čeprav nimajo nog, se kače odlično znajdejo v najrazličnejših okoljih – v puščavah, gozdovih, na drevesih, v vodi in pod površjem,« je povedal Daniel J. Field, evolucijski biolog z omenjene univerze.
»Informacij v obliki fosilov je le malo, zato je omejeno tudi naše znanje.« - Daniel J. Field
Ko je govora o evoluciji kač, ne moremo mimo nekaterih perečih vprašanj: izvirajo iz kopnega ali iz oceanov? Kako so izgubile okončine? Kaj so jedle? »Informacij v obliki fosilov je le malo, zato je omejeno tudi naše znanje,« je dejal Field. Rezultati raziskave kažejo, da je bil najbolj nedavni skupni prednik kač trimetrsko nočno bitje brez prilagodljivosti čeljusti današnjih kač, ki je najverjetneje lovil in živel nad površjem. Izviral naj bi iz Južne Amerike. Bitje naj bi nadalje imelo zakrnele zadnje noge. Te se bile ena od ključnih značilnosti, na katere so se pri snovanju mogočih povezav zanašali raziskovalci. Za boe, denimo, so dolgo smatrali, da so zunaj sorodstva sodobnih kač, ker so njihovi predniki imeli zadnje noge. Sedaj, sodeč po tej raziskavi, so očitno dosti bližje proto-kači. Zakaj so sploh izgubile svoje okončine in zakaj so se le malo spremenile, še vedno ne vemo. Nekateri strokovnjaki menijo, da so kače na račun izgube nog postale spretnejše pri tiholazenju in ritju. Spet druge raziskave kažejo v povsem nasprotno smer – da je kačje telo kot tako izvornik in da so se kuščarji in drugi štirinožni plazilci razvili iz njega. Dokler ne bodo odkriti novi fosili, bržda ne bomo vedeli.
