Zanimivosti

Komedija in znanstvena fantastika - na današnji dan

uk
11. 5. 2015, 10.17
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

11. maja 2001 je umrl eden najbolj znanih piscev znanstvene fantastike, znan predvsem po svojih komedijah.

Wikipedija

Douglas Noël Adams se je rodil 11. marca 1952 v Cambridgeu v Angliji. Najbolj znan je po seriji satiričnih znanstvenofantastičnih romanov z naslovom Štoparski vodnik po galaksiji, »trilogiji v petih delih«, ki jo je napisal med letoma 1979 in 1992.

Že v osnovni šoli je izstopal po sposobnosti pisanja zgodb. Na račun svojih spisov je bil sprejet v študijski program angleške književnosti na Univerzi v Cambridgeu, ki ga je končal leta 1974. Po študiju se je preselil v London, da bi prodrl kot pisec za radio in televizijo. Njegovo delo je opazil član skupine Monty Python Graham Chapman, s katerim sta začela sodelovati pri pisanju skečev za Leteči cirkus Montyja Pythona, pojavil pa se je tudi v nekaj stranskih vlogah.

Idejo za delo Štoparski vodnik po galaksiji je po lastnih besedah dobil, ko je nekoč ležal pijan na travniku v Innsbrucku z izvodom Štoparskega vodnika po Evropi in pomislil, da bi moral nekdo napisati še tak vodnik za našo galaksijo. Med letoma 1979 in 1980 je delal kot urednik kultne televizijske serije Doctor Who, za katero je prispeval tudi scenarije za tri epizode, dve od njih sta bili predvajani. Hkrati je delal pri predelavi svoje radijske serije v televizijsko serijo in istoimenski roman, ki je izšel leta 1979 in postal velika prodajna uspešnica, do njegove smrti prodana v 14 milijonih izvodov, ki so ji sledila še štiri nadaljevanja. Nadaljnja dela niso dosegla takega uspeha, zato je bil znan predvsem kot avtor Vodnika, poleg tega pa še kot okoljevarstveni aktivist, navdušenec nad tehnologijo in izpričan ateist.

Leta 1985 je za revijo Observer Colour Magazine odšel z zoologom Markom Carwardinom na Madagaskar iskat kritično ogroženega lemurja aje–aje. S Carwardinom sta se odlično ujela in podaljšala potovanje na celo leto, v katerem sta poskušala najti in dokumentirati še več vrst živali po vsem svetu, ki so tik pred izumrtjem, npr. novozelandskega kakapa in kitajskega rečnega delfina. Odpravo sta popisala v dokumentarni radijski seriji Zadnja priložnost (Last Chance to See) in pozneje še v istoimenski knjigi.

Leta 1991 se je poročil z Jane Belson, tri leta pozneje se jima je rodila hči Polly. Umrl je zaradi srčne kapi med turnejo predavanj po Združenih državah Amerike, star šele 49 let.


Dogodki

330 – med posvetitvijo mesta se Bizanc preimenuje v Konstantinopel (danes İstanbul)
1189 – Friderik I. Barbarossa se odpravi na tretjo križarsko vojno
1860 – Giuseppe Garibaldi se izkrca v Genovi
1920 – v Trstu ustanovljene prve fašistične formacije, ki se znašajo nad Slovenci
1941 – Rudolf Hess prebegne na Škotsko
1942 – ameriške sile na Mindanauu kapitulirajo
1943 – s kapitulacijo nemške in italijanske vojske pri tunizijskem rtu Bonu se končajo boji v severni Afriki
1945 – domobranci se pri Borovljah še zadnjič spopadejo s partizani
1974 – potres, ki strese kitajsko mesto Sičuan, zahteva več kot 20.000 žrtev
1984 – z Marsa bi bil viden prehod Zemlje mimo Sonca
1997 – superračunalnik Deep Blue premaga Garija Kasparova


Rojstva

483 – Justinijan I., bizantinski cesar
1720 – Karl Friedrich Hieronymus von Münchhausen, nemški pustolovec
1784 – Urban Jarnik, slovenski jezikoslovec
1855 – Anatolij Konstantinovič Ljadov, ruski skladatelj
1881 – Theodore von Kármán, ameriški letalski inženi, matematik, fizik
1895 – Džidu Krišnamurti, indijski filozof
1896 – Josip Štolcer-Slavenski, hrvaški skladatelj
1916 – Camilo José Cela Trulock, španski pisatelj, nobelovec 1989
1918 – Richard Phillips Feynman, ameriški fizik, matematik, nobelovec 1965
1921 – Slava Klavora, slovenska narodna herojka
1930 – Edsger Wybe Dijkstra, nizozemski računalnikar


Smrti

1034 – Mješko II. Lambert, poljski kralj
1812 – Spencer Perceval, britanski predsednik vlade
1849 – Jeanne Françoise Julle Adélaïde Récamier, francoska salonska gostiteljica
1857 – François-Eugène Vidocq, francoski pustolovec, detektiv
1916 – Johann Baptist Joseph Maximilian Reger, nemški skladatelj
1956 – Walter Sydney Adams, ameriški astronom
1957 – Théophile Ernest de Donder, belgijski matematik, fizik
1963 – Herbert Spencer Gasser, ameriški fiziolog, nobelovec 1944
1963 – Števan Kühar, novinar in propagandist
1981 – Bob Marley, jamajški pevec reggaeja, glasbenik
1988 – Kim Philby, britanski dvojni agent