Zanimivosti

Morilec in posiljevalec - Na današnji dan

Urban Klančnik
28. 4. 2015, 12.46
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

28. aprila 2007 je samomor napravil eden najbolj razvpitih slovenskih serijskih morilcev.

Facebook

16. februarja 1990 je umoril Marjanco Matjašič. Potem ko jo je ubil, je iznakazil njeno truplo in pobegnil. Policija ga je kmalu prijela, nakar je bil obsojen na 15 let zapora. Kazen je prestajal v ZIKZ Dob, od koder je bil po 13 letih predčasno izpuščen zaradi vzornega vedenja. Kmalu nato je odpotoval v Srbijo, kjer je sodeloval v nekaj ropih, dokler ni 18. novembra 2004 umoril svoje druge žrtve, Jasmine Djošić. Tudi njeno truplo je po umoru izmaličil. Zatem je pobegnil nazaj v Slovenijo, kjer so ga takoj aretirali na podlagi tiralice v zvezi z ropi v Sloveniji.

Ko je bil zaradi pomanjkanja dokazov pozneje oproščen in izpuščen, je bila javnost obeh držav ogorčena. Zaradi zakonodaje Slovenija Pluta ni mogla izročiti SČG, tako da je ostal na prostosti. 24. februarja 2006 je ugrabil zakonski par, Mira in Ljubico Ulčar; Ljubico je posilil in ubil; Miru je uspelo pobegniti.

Okrožno sodišče v Ljubljani ga je 2. oktobra 2006 spoznalo za krivega umora Ljubice Ulčar in poskusa umora Mira Ulčarja. Prisodilo mu je 45 let, a ker je po slovenski zakonodaji najvišja zaporna kazen 30 let, naj bi jih toliko tudi odslužil. V kazen so mu všteli tudi dneve, ki jih je preživel v priporu. V Srbiji je bil Plut 26. aprila 2007 obsojen na 40 let zapora zaradi umora Jasmine Djošić in nekaterih drugih kaznivih dejanj. Silvu Plutu so prvostopenjska sodišča izrekla za več kot 116 let zapora. Do pravnomočnosti sodbe je kazen prestajal v Zavodu za prestajanje kazni na Povšetovi, kjer so ga 28. aprila našli mrtvega. Storil je samomor


Dogodki 

1001 – prva omemba kraja Solkan, ko Oton III. z darilno listino podari grad Castellum Siliganum in vas Gorica oglejskim patriarhom 

1789 – upor mornarjev na ladji Bounty 

1814 – Napoleon zapusti državo in odpotuje v izgnanstvo na otok Elbo 

1919 – ustanovljeno Društvo narodov 

1939 – Tretji rajh razveljavi sporazume z Združenim kraljestvom in Poljsko ter zahteva Gdansk 

1943 – na Pugledu se začne zbor aktivistov Osvobodilne fronte in obravnava dolomitsko izjavo 

1945 – italijanski partizani ubijejo Benita Mussolinija in njegovo ljubico Claro Petacci 

1969 – Charles de Gaulle odstopi s položaja francoskega predsednika 

1982 – Velika Britanija izvede zračno in pomorsko blokado Falklandskih otokov 

2001 – Dennis Tito kot prvi vesoljski turist poleti proti Mednarodni vesoljski postaji 


Rojstva 

1442 – Edvard IV., angleški kralj († 1483) 

1758 – James Monroe, ameriški predsednik († 1831) 

1894 – Jožef Baša Miroslav, slovenski pesnik in novinar na Madžarskem († 1916) 

1908 – Oskar Schindler, nemški industrialec († 1974) 

1916 – Ferruccio Lamborghini, italijanski izdelovalec avtomobilov († 1993) 

1924 – Anton Žajdela, slovenski zdravnik patolog 

1937 – Sadam Husein, iraški diktator († 2006)

1953 – Roberto Bolaño, čilski pesnik, pisatelj († 2003) 

1962 – Branko Jovanović Vunjak - Brendi, slovenski pevec († 2011)

1974 – Penélope Cruz, španska igralka 

1981 – Jessica Alba, ameriška igralka 


Smrti 

1069 – Magnus II., norveški kralj 

1227 – Henrik V., renski palatinski grof 

1813 – Mihail Ilarionovič Kutuzov, ruski vojskovodja, maršal, diplomat 

1853 – Johann Ludwig Tieck, nemški pesnik, pisatelj, kritik 

1918 – Gavrilo Princip, srbski nacionalistični atentator 

1934 – Charley Patton, ameriški bluesovski kitarist, pevec 

1945 – Benito Mussolini, italijanski fašistični diktator 

1954 – baron Anton Codelli von Fahnenfeld, italijansko-nemško-slovenski izumitelj 

1978 – Sardar Mohammed Daoud Khan, afganistanski predsednik 

1992 – Francis Bacon, britanski slikar 

1996 – Branka Sušnik, slovensko-paragvajska antropologinja