Zabava

Bazično hujšanje hollywoodskih suhic

Sonja Grizila
27. 2. 2013, 17.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Dobra novica je, da lahko obrok, ki nas zakisa (ocvrt zrezek, recimo), popravimo na primer z lubenico, ki spravi pH v sprejemljivejši okvir.

Victoria Beckham, Gwyneth Paltrow in Jennifer Aniston so po novoletnem nažiranju (najbrž so namesto enega korenčka pojedle kar dva!) v obupu takoj na začetku januarja poiskale najsodobnejše shujševalne guruje in rezultat je  tu: najslavnejša dieta na svetu, ki jo preizkuša vsak, ki da kaj nase. Vendar pozor, dieta sploh ni dieta, ni nova (o njej je modroval že Hipokrat) in sploh ni namenjena samo hujšanju, temveč najprej izboljšanju  zdravja in počutja. Hujšanje je samo kolateralna škoda, saj dieta (kakopak) prepoveduje vse, kar imajo na črnem seznamu tudi vse druge diete. Dobra novica je, da lahko obrok, ki nas zakisa (ocvrt zrezek, recimo), popravimo na primer z lubenico, ki spravi pH v sprejemljivejši okvir. Idealen je med 7 in 7,5. In težko dosegljiv. Pa poglejmo ...

Najprej si v lekarni kupite listke za merjenje pH (sto jih stane kakšnih 11 evrov),  potem se polulajte v kozarec, namočite listek vanj in v nekaj sekundah bo jasno, da ste po vsej verjetnosti daleč od idealne vrednosti. Pa tudi če ste blizu, to ne pomeni, da ste lahko brez skrbi, saj se lahko pH v seču spreminja iz ure v uro, odvisno pač od tega, kaj pijete in jeste, zakisanosti celic in tkiva pa ne moremo meriti. Lahko pa si preberemo seznam težav, ki spremljajo blago, zmerno in hudo zakisanost telesa.

Poročajo, da je Victoria Beckham boren izbor zelenjave in sadja, ki si ju je doslej sploh drznila jesti, zaradi alkalne diete še nekoliko zožila, dr. Theodor Baroody, ki je svet razsvetlil s knjigo Alkalizirajte ali umrite (knjigo imamo tudi v slovenščini), pa ni tako strašno radikalen. Čeprav naslov knjige seveda ni posebno obetaven.  A kar umreti?  Vsekakor nam obljublja dolgo, zdravo (in vitko) življenje, če bomo jedli 80 odstotkov hrane, ki v telesu povzroča bazično reakcijo, in le 20 odstotkov živil, ki telo zakisajo. Kar pomeni, da vseeno ni treba nenehno žvečiti ekološko pridelane stebelne zelene.

Kaj torej jesti?

Seveda je najpametneje, da si  poiščete natančno lestvico živil in njihov pH, vsekakor pa med alkalna živila sodi nekaj sadja, najbolj alkalni sta limona in lubenica. Navada, da ocvrte jedi, ki povzročajo zakisanost, poškropimo z limoninim sokom, je torej kot gasilni aparat, ki nekoliko pogasi plamene nezdravega obroka. Med zelo kislo sadje sodijo vse vrste melon, ananas, papaja, jagodičevje, breskve, jabolka, hruške ..., skratka z majhnimi odstopanji skoraj vse RAZEN borovnic, brusnic, svežih in suhih sliv.

Alkalna je tudi večina zelenjave. Beluši, blitva, zelena solata, regrat, buče, zelje …, skratka med pridelki z njive in vrta ne najdemo takšnih, ki bi nas zakisali.


Več o alkalni dieti preberite v tiskani Jani (št. 9, izid: 26.2.2013).