Kriminal na Švedskem

Prebivalce terorizirajo sprte tolpe, ki za umazana dela novačijo mladoletnike

M.G.
7. 10. 2023, 07.11
Posodobljeno: 7. 10. 2023, 08.15
Deli članek:

Prebivalci Švedske se ne počutijo več varne: streljanja in eksplozije bomb vsakodnevno odmevajo na širšem območju Stockholma.

Profimedia
Januarja je eksplodirala bomba v restavraciji v soseki Sodermalm v Stockholmu.

Švedska se trenutno spopada z nepredvidljivim porastom nasilja, ki ima za posledico več smrtnih žrtev, tudi med mladoletniki. Tako je bilo samo septembra ubitih kar 12 ljudi v streljanjih, v celotnem letu pa že 64. Za primerjavo, v sosednji Norveški, ki se sedaj upravičeno boji, da bi se kriminalni val prenesel tudi na njihova tla, so bili ubiti samo štirje ljudje.

Kriminalne tolpe

Polismyndigheten/Tullverket
Rawa Majid, eden izmed najbolj iskanih kriminalcev na Švedskem

Oboroženi spopadi kriminalnih klanov so že več mesecev vodilna problematika v švedski javnosti, september pa je bil še izrazito krvav. Razlog bi naj bili v razkolu znotraj kriminalne tolpe Foxtrot, katere voditelj je Rawa Majid, poznan tudi pod psevdonimom Kurdski lisjak. Majid naj bi prišel v konflikt s svojim ožjim pajdašem Ismailom Abdom, kateremu so v začetku septembra ubili mamo, osumljena sta bila dva mladoletnika, člana skupine Foxtrot.

Rawa Majid je glavni voditelj švedske kriminalne združbe Foxtrot, ki je povezana z mnogimi umori, bombnimi napadi in prekupčevanjem z drogami. Majid je odraščal na Švedskem, a od leta 2018 živi v Turčiji, od koder tudi poveljuje svojim tolpam na terenu. Njegova združba je znana po tem, da novači mlade ljudi za svoja kriminalna dejanja, zato so v zadnjem času storilci in žrtve v uličnih vojnah mladi fantje, stari od 13 do 16 let.

Tolpa Foxtrot pa še zdaleč ni edina, ki terorizira po ulicah Švedske, tako je znano, da je Majidova skupina v sporu vsaj še s kriminalno skupino Bandidosi in kriminalno skupino iz Dalena, ki jo vodi Mikael Tenezos, bolj znan pod imenom Grk. Za Majidom je od avgusta 2020 razpisana tudi mednarodna tiralica zaradi kaznivih dejanj. Velja za enega najbolj iskanih kriminalcev na Švedskem.

Žrtve tudi nedolžni

Zaradi vojn med uličnimi tolpami za prevlado umirajo tudi nedolžni prebivalci Švedske, kar še posebej skrbi oblasti, saj se prebivalci ne čutijo več varne na domačih tleh. Ena izmed takšnih septembrskih žrtev je bil tudi slepi 71-letnik Erik Viiri, ki je mirno srebal svoje vsakdanje pivo v gostilni v mestu Sandviken. Ubil ga je napadalec, ki je sicer ciljal nekega drugega gosta, pripadnika kriminalnega podzemlja, a ubil je oba.

Podobno žalostna usoda je doletela 25-letnika Mogosa Amanuela Tesfemariama, ki so ga ubili "po pomoti", le zato, ker je živel na istem naslovu kot prava tarča napada, ki je bil nek sorodnik Rawe Majida.

Profimedia
V lokalu v Sandviknu so ubili nedolžnega civilista.

Česa takšnega ni doživela nobena druga država, Švedska ni več varna država

V odzivu na val nasilja v septembru je v četrtek zvečer narod nagovoril tudi švedski premier Ulf Kristersson, ki je bil jasen in oster: "Moramo se soočiti s tolpami in jih moramo premagati. Privedli jih bomo pred sodišče. Če so švedski državljani, obsojeni bodo in zaprti za zelo dolge kazni. Če so tuji državljani, jih je treba izgnati." V dokaz, da misli resno je takoj tudi napovedal sestanek z vodjo švedske policije in vrhovnim poveljnikom švedskih oboroženih sil. Namen sestanka: preučiti, kako lahko oborožene sile pomagajo policiji v boju proti kriminalnim klanom.

Kristersson še dodaja, da Švedska česa takega še ni doživela in poudarja, da so otroci in nedolžni mimoidoči vse bolj ogroženi zaradi nasilja, ki se je razpaslo po vsej državi. Glede na vladno poročilo (sicer iz leta 2021, številke za 2022 in 2023 pa bi bile še dosti slabše) vsako leto zaradi streljanja na Švedskem umrejo štirje ljudje na milijon ljudi, v drugih evropskih državah pa le 1,6 na prebivalca.

Situacija je alarmantna, kriva je segregacija družbe in (slab) šolski sistem

Švedi opažajo, da družba svojega dela ni opravila pravilno. Razmere so alarmantne in zahtevajo nujne ukrepe, pravijo. Bistvo problema naj bi bilo v preveliki segregaciji švedske družbe. Gre za dolgotrajno zanemarjanje socialnih problemov in slabe integracije prišlekov izpred zadnjih 10 let.

Predvsem v šolskem sistemu vidijo komentatorji situacije na Švedskem največji problem, saj imajo šole, ki izbirajo učence in tako obstajajo šole, ki nimajo niti enega učenca rojenega na Švedskem in spet druge, ki nimajo niti enega tujca. Različne demografske skupine sploh nimajo več stika v vsakdanjem življenju med sabo. So deli velikih mest, kjer Švedi sploh ne živijo.

Profimedia
Policisti na kraju streljanja v Jarfalli.

Poznavalec razmer na Švedskem Denis Begić meni, da švedski šolski sistem ni dober, ker poleg segregacije obstajajo tudi zasebne osnovne šole in srednje šole, ki delujejo kot podjetja in služijo ustvarjanju dobička. Nobena druga evropska država nima takšnega sistema. "Rekel bi, da je vzrok problema neke vrste amerikanizacija Švedske, ki se je začela pred približno 20 leti," dodaja.

Problem vidi predvsem o dogodkih po letu 2015, ko je na Švedsko prišlo okoli 180.000 beguncev z Bližnjega vzhoda, a družba ni imela zmogljivosti in sredstev, da bi zanje ustrezno poskrbela. Otroci na primer niso mogli takoj dobiti mesta v šoli, ljudje pa so spali v barakah in šotorih. Tako je nastala vzporedna družba, katere posledice čutimo danes. To je bila največja napaka, da se ti ljudje niso integrirali.

Begić dodaja, da je v začetku 90. let bila podobna situacija, saj je iz Balkana prišlo okrog 50.000 beguncev, vendar so se ti ljudje uspešno integrirali in z njimi ni problemov. Zakaj? Ker so ti ljudje imeli možnost naučiti se jezika, se izobraziti in dobiti službo.