Minimalna plača je trenutno uzakonjena v samo 22 od 28 članic Evropske unije. Bruselj napoveduje, da bo ta civilizacijski dosežek kmalu prišel v vsako članico. Do kakšne mere in kako odločen je k temu prispevati?
Reuters
Francoski predsednik Emanuel Macron in švedski premier Stefan Lofven sta se med Socialnim vrhom simbolično peljala z javnim prevozom.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je na začetku leta marsikoga presenetil s predlogom evropskega socialnega stebra, orisanega v 20 načelih, v trenutku, ko komisija sledi politični prioriteti iz EU skovati pravičnejšo in bolj poglobljeno ekonomsko in monetarno unijo.
Minimalna plača – kako?
Socialni vrh Šibke zaveze v Göteborgu Članice EU so potrdile socialni steber, vendar ta ni pravno zavezujoč. Žogica je pri posameznih članicah, ki morajo te zaveze vpeljati v svojo zakonodajo, če se bodo tako odločile.
Reuters
Premier Miro Cerar je v Gothenburgu omenjal predvsem povečanje produktivnosti in znanja, pri čemer to ne sme iti na škodo delavcev.
Komisija nima moči poseči na področje plač, to ji pogodba o delovanju EU izrecno prepoveduje. Namesto pristopa s »trdim zakonom« lahko Juncker poskusi s koordinacijo članic EU. Sloveniji je bilo tako priporočeno, naj pregleda mehanizme določanja minimalne plače z več posveta s socialnimi partnerji, razlaga Christine Aumayr-Pintar iz raziskovalne fundacije Eurofound.
Pomembna točka razprave pri tem je, kako izumiti formulo, po kateri naj se minimalna plača v posamezni članici računa. »Rezultat bi moral biti kompromis med državami, saj ima vsaka država različen način določanja minimalnega dohodka,« nadaljuje Aumayr-Pintarjeva. »Rezultat tega zelo verjetno ne bi bil absolutni znesek, vendar bi ta formula lahko bila povezana z nivojem povprečne plače v posamezni članici,« dodaja.
V Sloveniji bi se zvišala za 160 evrov
Kot ena od možnih formul za izračun se tako omenja minimalni dohodek v višini 60 odstotkov povprečne plače. Trenutno zakonsko določena minimalna bruto plača v Sloveniji znaša 804,96 evra, kar ob povprečni bruto plači 1604,38 evra (podatek za september 2017) pomeni, da dosega le 50,1 odstotka povprečne plače. Če komisija kot formulo izračuna predlaga 60 odstotkov in je pri tem uspešna, bi se minimalna plača v Sloveniji dvignila na bruto znesek 962,63 evra.
Kako resne so te usmeritve?
Dvajset predlaganih načel socialnega stebra poleg tega zajema tudi pravico do poštene plače, socialne zaščite delavcev in samozaposlenih v primerljivih pogojih ter pravico do nadomestila za brezposelnost v razumno dolgem obdobju. Pri čemer pa tudi sama komisija priznava, da te usmeritve niso zavezujoče, temveč so prej podobne kompasu, po katerem naj se gibljejo naslednji evropski komisarji.
Zgodovinski pregled hitro pokaže, da to ni niti prvi poskus grajenja socialne komponente v EU niti najambicioznejši. Philippe Pochet z Evropskega sindikalnega inštituta opozarja, da so se v tej smeri pred tem gibale že vsaj tri pobude, pri čemer so se vse izpele že pet do sedem let po začetnem predlogu. Pri socialnem stebru gre »bolj kot za strukturiran načrt za analizo tveganja razpada evropskega projekta, v kolikor ta ne bo vključeval socialne dimenzije. Gre za poskus reševanja Evrope iz pasti po obdobju varčevalne politike,« je pesimističen Pochet.
Komisija ni soglasna, članice skeptične
Že pred novembrskim socialnim vrhom v švedskem Göteborgu, kjer so članice in interesne organizacije potrdile »skupno odgovornost« za izzive pred evropskim trgom dela in steber socialnih pravic proglasile za utelešenje teh skupnih zavez, je Pochet svaril, da tega projekta komisija že ne podpira več soglasno, do njega pa imajo zadržke tudi vlade mnogih držav članic.
Reuters
