Nevarni ognjeniki

FOTO: Vulkani, ki še vedno nevarno grozijo ljudem in bližnji okolici

mk
23. 8. 2017, 20.40
Deli članek:

V Evropi imamo okrog 100 vulkanov, ki so bili aktivni v zadnjih 10 tisoč letih in lahko izbruhnejo kadarkoli. Samo v Grčiji in Italiji je bilo od 16. stoletja do danes naštetih okoli 140 izbruhov. Na svetu pa je še vedno na stotine ognjenikov, ki grozijo ljudem in bližnji okolici. Tokrat vam predstavljamo nekatere izmed najnevarnejših.

Facebook
Mauna Loa na Havajih

Mauna Loa, Havaji

Velja za največji ognjenik na zemeljski obli in enega od petih vulkanov, ki tvorijo Havaje. Od prvega zapisanega izbruha leta 1843 je izbruhnil kar 33-krat, vendar že od leta 1984, ko je bruhal kar tri tedne, ni imel večjega izbruha. Toda kljub temu tudi ta vulkan, ki tako kot številni ostali ponuja čudovito kuliso, še vedno grozi. Posledica njegovega delovanja je pogrezanje pacifiške skorje pod celino. Pri tem pride v vroče območje velika količina vode, ki povzroča taljenje, staljeni kamen pa nato splava na površje in nenehno teče do bližnjih naselij.

Bardarbunga, Islandija

Je drugi največji vulkan na Islandiji in geofiziki opozarjajo na mogoč izbruh tega vulkana, ki bi v ozračje dvignil toliko pepela, da bi za več tednov prizemljil letala po vsej Evropi in na severu Atlantskega oceana. Spomnimo, da se je podoben dogodek v veliko manjšem obsegu že zgodil leta 2010, ko je izbruhnil veliko manjši vulkan Eyjafjallajokulla. Že takrat je bilo odpovedanih več kot 100 tisoč letov. Zadnji izbruh Bardarbunga so zabeležili leta 1910, največji izbruh pa se je zgodil leta 1477. Izbruhi vulkanov se sicer na Islandiji dogajajo na vsakih nekaj let.

Reuters
Bardarbunga

Vezuv, Italija

Ob obali Neapeljskega zaliva na nadmorski višini 1280 metrov leži vulkan Vezuv. Je še edini aktivni vulkan na stari celini, saj so vsi ostali na otokih, trije od teh v Italiji. Nazadnje je izbruhnil leta 1944 in pokopal 48 ljudi. Najbolj smrtonosen izbruh se je zgodil leta 79, ko je pod seboj pokopal dve rimljanski mesti: Pompeje in Herculaneum. Dokaze o tem izbruhu so odkrili šele leta 1599, ko so našli pismo Plinija mlajšega, ki je takrat od daleč opazoval uničenje mest. Velik izbruh se je zgodil tudi leta 1631, ko je zahteval okrog 3500 žrtev. Čeprav je Italija naša soseda, nevarnosti, da bi vulkan ob ponovnem izbruhu ogrozil naša življenja, ni.

Google view
Vezuv

Nevado del Ruiz, Kolumbija

Leži 120 kilometrov od glavnega kolumbijskega mesta Bogote. Vulkan v kolumbijskih Andih je na kar 5321 metrih nadmorske višine in velja za tretji najvišji vrh v državi ter je vse leto prekrit s snežno odejo. V novejši zgodovini je poskrbel za izjemno veliko smrtnih žrtev. Leta 1985 je vzel življenja kar 25 tisoč ljudem in pod sabo pokopal celotno mesto Armero. Pred nekaj leti so izdali preplah, ker je vulkan začel spet bruhati dim, pepel in paro, vendar do večjega izbruha do danes še ni prišlo.

Profimedia
Nevado del Ruiz

Fudži, Japonska

Je s 3776 metri najvišja gora na Japonskem in še vedno delujoči vulkan, ki je nazadnje izbruhnil leta 1707 in vzel 20 tisoč življenj. Pred tem je bruhal na 10 do 100 let. Prebivalci so ves čas v strahu pred novim izbruhom, ki bi lahko ogrozil življenje kar 35 milijonov ljudi, ki živijo le 100 kilometrov stran. Najhujši scenarij ocenjuje, da bi bilo lahko ogroženo življenje kar 300 tisoč ljudi. Znanstveniki so že pred leti zabeležili tlak, ki je kar 16-krat večji od potrebnega za vulkanski izbruh. Sprožil bi ga lahko tudi eden od številnih potresov, ki so jih že zabeležili tudi pod goro in v njeni okolici.

Profimedia
Fudži

Nyiragongo, Kongo

V zadnjih desetletjih je vulkan v srednji Afriki večkrat izbruhnil. Čeprav njegove erupcije niso bile tako eksplozivne kot drugje, pa proizvaja zelo tekočo in zato toliko bolj nevarno obliko lave. Takšna lava se lahko hitro širi in preseneti okoliško prebivalstvo. Leta 2002 je tako tekla s kar 60 kilometri na uro in za sabo puščala dva metra globoko sled. K sreči se je takrat 300 tisoč prebivalcev pravočasno umaknilo. Ob prihodnjem izbruhu pa obstajajo skrbi, da oblasti v tej politično ranljivi državi ne bodo pravočasno ukrepale.

Profimedia
Nyiragongo

Cumbre Vieja, Kanarski otoki

Profesor Bill MacGuire z londonskega Kings Collegea je že pred več kot desetletjem opozoril, da se ljudje vse premalo zavedajo geološke katastrofe »bibličnih razsežnosti«, ki bi sledila sesutju tega vulkana. Material, ki bi zgrmel v morje in sprožil nastanek vala, bi bil visok kar kilometer in pol, na poti čez Atlantski ocean pa bi se zmanjšal na 45 metrov. S hitrostjo 800 kilometrov bi Ameriko dosegel v 12 urah. Kot je prepričan profesor, se bo ta vulkan gotovo sesul, vendar je nemogoče napovedati, ali bo to že kmalu ali šele čez nekaj stoletij. Drugi strokovnjaki so mu oporekali, da v morje pri tem ne bo zgrmela celotna ploskva in da so takšne skrbi pretirane. Ta vulkan na Kanarskih otokih je tudi še vedno aktiven, zato grozi, da bo spet bruhal lavo.

Facebook
Cumbre Vieja

Mount Rainier, ZDA

Tudi v ZDA mrgoli vulkanov, ki še vedno grozijo ljudem in okolici. Ogroženih je tri milijone okoliških prebivalcev. Tudi ta vulkan je toliko bolj nevaren zaradi nenadnih in hitrih izbruhov, pred katerimi se okoliški prebivalci težko umaknejo pravočasno, saj imajo za pobeg le od 10 do 15 minut časa. Dodatno nevarnost predstavlja še dejstvo, da je prekrit z velikimi količinami snega in ledu, ki lahko ob stiku z lavo sprožijo ogromno vročo gmoto. Vulkan je bil nazadnje aktiven okrog leta 500. Gora je tudi velika atrakcija za številne turiste.

Reuters
Mount Rainier

Taal, Filipini

Eden bolj kompleksnih vulkanov je na filipinskem otoku. Njegov krater je namreč na dnu jezera. Je eden največjih in najbolj aktivnih vulkanov na Filipinih, zabeležili so namreč že njegovih 33 izbruhov. Ker je od glavnega mesta Manile oddaljen samo 50 kilometrov, bi lahko njegov izbruh ogrozil tudi prebivalce tega mesta. Vulkan je nazadnje izbruhnil leta 1977, od takrat pa je zaradi potresov nekajkrat že grozil izbruh, vendar do njega nato ni prišlo.

Profimedia
Tal na Filipinih.