Vzeli vrsto pravic, dali le pravico ne dvigniti telefona

V Franciji z novim letom v veljavo stopa določilo, ki zaposlenim v podjetjih z več kot 50 zaposlenimi daje pravico, da po koncu delovnika izklopijo komunikacijske naprave oziroma ignorirajo službene telefonske klice in elektronsko pošto, a zadeva ni niti približno splošna, saj si jo bodo delavci morali izboriti še posamezno v podjetjih.

Profimedia

Reformo je predlagala ministrica za delo socialistične vlade Myriam El Khomri. Ko ji je javnost nasprotovala, so vladajoči poteptali demokracijo.

Zakonodajno določilo je del reforme francoske delovne zakonodaje, pod katero se je podpisala ministrica za delo Myriam El Khomri, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Podrobnosti izvajanja zakona bodo sicer stvar dogovora med delodajalci in zastopniki delavcev, saj je del delovne reforme zapisan tako, da onemogoča kolektivno pogajanje med delodajalci in delojemalci.

Ministrstvo se je pri uvedbi novosti izklapljanja komunikacijskih naprav med drugim sklicevalo na študijo, ki navaja, da 37 odstotkov vprašanih svoja službena komunikacijska sredstva uporablja tudi po koncu delovnika ali ob koncih tedna.

Ozadje: socialisti izdali volivce, svoje poslance in poteptali demokracijo

Reforma ukinja vrsto pravic francoskih delavcev, ki so bili med najbolje zaščitenimi v Evropi. Oblast je odstopila le pri nameri, da tedensko število delovnih ur s 35 poviša na kar 45. Ob nasprotovanju temu so se pridušali tudi nad zakonskimi luknjami, ki delodajalcem omogočajo, da delovni teden daljšajo na inovativne načine.

Reforma trga dela je sicer sprožila burno nasprotovanje in serijo protestov po državi. Tako imenovana socialistična vlada je reformo v proces vložila julija, nato pa poteptala demokratični proces, saj je ob pomoči predsedniškega dekreta predsednika Francoisa Hollanda reformo poslala neposredno v parlamentarno debato zgornjega doma in tako iz procesa izločila spodnji dom, kjer imajo socialisti sicer absolutno večino. Med vladajočimi socialisti je to povzročilo razkol, saj so nekateri poslanci nenaklonjeni spremembam, slednje pa sta vladi z ognjevitim protestnim letom sporočili tudi francoska javnost in civilna družba. Posledično se bodo francoski socialisti verjetno le slabo odrezali na prihajajočih predsedniških volitvah, kjer ostajata favorita kandidat desnice in kandidatka skrajne desnice.

Francoski protestniki so vlado na njeno nedemokratičnost opominjali tudi z napisom 1917-2017, s čimer so oznanjali stoletnico oktobrske revolucije.

Delavcem odmerili drobtine

Francijo je preteklo leto zaznamovala serija splošnih stavk in protestov proti reformi delovne zakonodaje. Prizemljena so ostala letala, ustavili so se vlaki, bencinske postaje so nehale točiti gorivo, proizvodnjo energije pa so ustavile tudi elektrarne.

Sta sicer poroča, da želi francoska vlada z reformo odgovoriti na izzive visoke francoske brezposelnosti. Ta vztraja pri okoli deset odstotkih, pri mladih pa se je povzpela na 25 odstotkov. Reforma naj bi pri tem olajševala zaposlovanje in odpuščanje, vprašanje razporejanja delovnega časa v okviru 35-urnega tedenskega delovnika pa se je s kolektivnih pogajanj preselila na raven dogovarjanja v podjetjih – ta bodo zdaj imela privilegij se s svojimi zaposlenimi dogovarjati, kako bo razporejen njihov delovni čas, koliko nadur bodo morali opraviti in kakšno bo plačilo zanje.

Stroka: delovna reforma ne naslavlja problema

Ekonomist Robert Hancke je sicer že ob predlogu reforme opozarjal, da se francoska ekonomija ne ohlaja zaradi nefleksibilnega trga dela, temveč zaradi monetarne unije z močnejšo Nemčijo, pri čemer Francija plačuje večji del zapitka, saj je vlada izgubila glavne vzvode makroekonomske politike – lastno fiskalno politiko in možnost določati obrestne mere ter se zadolževati pri centralni banki in ne na prostem trgu.