Papež se je najprej sam sprehodil skozi vrata z zloglasnim napisom Arbeit macht frei (Delo osvobaja). Nato pa je vidno prevzet s čustvi izvedel tudi petnajstminutno molitev pred »zidom smrti«, kjer so postrelili več deset tisoč nedolžnih ljudi. Izbral je tiho molitev in pustil, da so mu tekle solze.
Na kraju ene največjih svetovnih morij se je nato srečal in rokoval z okrog 200 ljudmi, preživelimi zaporniki in tistimi, ki so Jude reševali med vojno. Med njimi je bila Helena Dunicz Niwinska, stara 101 leto, ki je igrala violino v orkestru v koncentracijskem taborišču. Papež je pred zidom, pred katerim so nacisti streljali taboriščnike, prižgal svečo in s sklonjeno glavo ponovno tiho molil, nato pa je obiskal celico, v kateri je bil poljski duhovnik in svetnik Maximilian Kolbe, ki je umrl v Auschwitzu.
Tretji papež v Auschwitzu
V judovskih organizacijah papežev obisk v Auschwitzu razlagajo kot pomemben signal. Papež Jorge Mario Bergoglio je podoben signal podal že pred dvema letoma, ko je obiskal muzej Jad Vašem v Jeruzalemu, posvečen žrtvam holokavsta. Sicer pa je tretji papež, ki je obiskal Auschwitz, za Janezom Pavlom II. leta 1979 in Benediktom XVI. leta 2006. Kot smo poročali včeraj, je že dejal, da smo v vojni in na robu tretje svetovne vojne. Že pred tem pa je večkrat obsodil tiste, ki pobijajo v imenu vere. »Ko odidemo iz Birkenaua, moramo vse preostalo življenje kričati in se boriti proti vsem vrstam nepravičnosti,« je dejal.
V taborišču je umrlo tudi več kot 100 tisoč tistih, ki niso bili judovskega porekla, med njimi Poljaki, Romi, sovjetski vojaki, partizani in homoseksualci. Leta 1945 je kraj osvobodila Sovjetska armija, ki je prodirala z vzhoda.
