Politiki so pred volitvami obljubljali, da se bodo poboljšali in čim prej oblikovali novo vlado, kar pa očitno znova ne bo lahka naloga.
Današnje volitve so posledica dejstva, da sta se na volitvah 20. decembra lani dve novi stranki, liberalni Ciudadanos in levičarski Podemos, uvrstili na tretje oz. četrto mesto, s čimer sta odnesli sedeže konservativni ljudski stranki (PP) in socialistom (PSOE), ki sta se vse od padca Francove diktature leta 1975 izmenjavali na oblasti.
Največ poslanskih stolčkov je sicer decembra ostalo v rokah PP, ki Španiji vlada od leta 2011, a premalo za absolutno večino. Španskim strankam pa se nato nikakor ni uspelo dogovoriti o oblikovanju prve koalicijske vlade po koncu diktature. Kralj je bil maja po petih mesecih brezplodnih pogajanj primoran sklicati nove volitve.
Javnomnenjske raziskave pred današnjim glasovanjem so tudi tokrat prvo mesto napovedovale PP, a tako kot decembra brez absolutne večine, tako da bodo očitno znova potrebna strankarska pogajanja za oblikovanje vlade. Ankete so sicer opravili še pred afero okoli aktualnega notranjega ministra Jorgeja Fernandeza Diaza, ki si je glede na sredi tedna v medijih razkrito vsebino pogovorov iz leta 2014 prizadeval za uvedbo preiskave njegovih katalonskih političnih tekmecev, samo za to, da bi jih inkriminiral.
Sicer pa je večina strank tokrat pred volivci nastopala z enakimi vodilnimi kandidati in skoraj nespremenjenim programom kot decembra lani, med Španci pa pred današnjim glasovanjem za druge volitve v pol leta ni bilo kakega prevelikega navdušenja. Na strankarska zborovanja je prihajalo le malo ljudi in danes je pričakovati nižjo volilno udeležbo kot decembra. Takrat je volilo 73 odstotkov volivcev. Volišča bodo odprta do 20. ure.
