Svet

Norveška in Finska v sporu z Rusijo

STA
26. 1. 2016, 11.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Potem ko je izbruhnil spor med Norveško in Rusijo, ker slednja ni želela sprejeti migrantov, ki so na Norveško prispeli preko ruskega ozemlja, se je zdaj v spor vpletla še Finska. V Helsinkih grozijo z "ostrejšimi ukrepi" na meji z Rusijo, saj da organizirane kriminalne združbe na finsko mejo prevažajo vse več migrantov.

Reuters
Iraški begunci na železniški postaji v Kemiju, mestecu na severu Finske.

"Zdi se, da so ostrejši ukrepi nujni (...) narediti moramo konec temu nezakonitemu priseljevanju in migracijam," je za finsko javno televizijo YLE povedal finski zunanji minister Timo Soini. Kot je pojasnil, na finsko-rusko mejo prihaja vse več migrantov, kar je posledica "neke oblike organiziranega kriminala" s strani tihotapcev ljudi.

Val teh migrantov se po pojasnilih zunanjega ministrstva krepi in čeprav zaenkrat še ni množičen, "je potencialno precej velik". Helsinke skrbi predvsem dejstvo, da je Rusija doslej strogo nadzirala svojo mejo s Finsko, kar pa se je zdaj očitno spremenilo, piše tednik za evropske zadeve Politico.

Očitki Finske sledijo nedavnim napetostim med drugo skandinavsko državo, Norveško, in Rusijo. Preko Rusije je na Norveško lani prispelo okoli 5500 ljudi, ki so trdili, da so upravičeni do azila. A norveške oblasti so za mnoge od njih ugotovile, da imajo veljavne ruske vize ali da so celo pred prihodom na Norveško zakonito živeli v Rusiji ter da ne gre za begunce.

Nekaj sto teh migrantov so želele oblasti v Oslu nato pred dnevi preko arktičnega mejnega prehoda Storskog-Borisoglebsk vrniti Rusiji, ki pa je njihov sprejem zavrnila in, uradno iz "varnostnih razlogov", mejo začasno zaprla.

Norveška ni članica Evropske unije, je pa članica schengenskega območja. V to državo so začeli migranti, med drugim Sirci in Afganistanci, lani prihajati po arktični poti preko prehoda Storskog-Borisoglebs, ki so ga kljub izredno nizkim temperaturam večinoma prečkali na kolesih, saj je za pešce zaprt.

A vse pogosteje naj bi preko meje migrante v avtomobilih ali tovornjakih prevažali tudi organizirani tihotapci ljudi, ki migrantom v zameno za denar ponudijo rusko tranzitno vizo in prevoz do Norveške.

Oblasti v Oslu so decembra napovedale zaostritev azilne zakonodaje, s katero bi med drugim otežili združevanje družin ter pomoč beguncem v gotovini zamenjali s posebnimi boni. Poleg tega so napovedale odločno vračanje tistih, ki po njihovi oceni niso upravičeni do azila, pri čemer pa so naletele na kritike aktivistov za pravice beguncev.

Ko gre za ljudi, ki imajo dovoljenje za bivanje v Rusiji ali celo rusko državljanstvo, se skupine za človekove pravice načeloma strinjajo z repatriacijo, nasprotujejo pa vračanju Sircev, Afganistancev in drugih beguncev, če so ti le potovali preko Rusije s tranzitno vizo.