Svet

Španija želi premik v levo, a zmagali so konservativci

STA
21. 12. 2015, 10.44
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Španiji je zmagala vladajoča konservativna Ljudska stranka (PP), a nima absolutne večine v parlamentu. Po začasnih izidih je PP osvojila 28,7 odstotka glasov, socialisti (PSOE) 22 odstotkov, Podemos pa 20,7 odstotka. Premier Mariano Rajoy je ponoči že razglasil zmago in napovedal oblikovanje vladne koalicije.

Profimedia
Vodja Podemosa Pablo Iglesias s privrženci.

"Zmagali smo na volitvah," je po objavi začasnih izidov volitev ponoči poudaril Rajoy. "In kdor zmaga na volitvah, mora tudi sestaviti novo vlado," je nadaljeval in dodal: "Ta stranka je še vedno politična sila številka ena v Španiji." Rajoy ob tem ni dal vedeti, s kom bi PP lahko sestavljala vladno koalicijo, je pa priznal, da je njegova stranka v zadnjih štirih letih, ko se je Španija spopadala s hudo gospodarsko krizo, sprejela nekatere "težke in celo nepriljubljene odločitve".

PP je v 350-članskem parlamentu osvojila 123 sedežev, kar je sicer 63 manj kot na volitvah pred štirimi leti. Tudi socialisti bodo v novem parlamentu imeli 90 poslancev, 20 manj kot doslej. To je njihov najslabši volilni izid v novejši zgodovini.

Novi sili v španskem parlamentu

STA
Španski premier Mariano Rajoy bo imel težko delo pri oblikovanju koalicije.

Novi sili v španskem parlamentu pa bosta levičarska Podemos (Zmoremo) in desnosredinska Ciudadanos (Državljani). Prva bo imela 69 sedežev, druga pa 40. Stranko Ciudadanos je v nedeljo podprlo 13,9 odstotka glasov, kar je manj, kot so napovedovale predvolilne ankete.

Rajoy z oblikovanjem vlade ne bo imel lahke naloge. Zgolj glasovi stranke Ciudadanos namreč njegovi Ljudski stranki ne bodo zadostovali za absolutno večino 176 sedežev v parlamentu. Na drugi strani pa tudi socialisti in Podemos ne bodo mogli doseči večine za prevzem vlade. Pomembno vlogo pri sestavi nove vlade bodo tako najverjetneje imele manjše regionalne stranke.

Socialisti in Podemos bi pri oblikovanju vladne koalicije lahko večino v parlamentu dosegli s podporo separatističnih katalonskih strank, poroča britanski BBC. Vodja socialistov Pedro Sanchez je sicer že izrazil pripravljenost na začetek koalicijskih pogajanj. "Španija želi premik v levo," je poudaril.

Španiji se obeta zanimivo in tudi negotovo obdobje oblikovanja koalicijske vlade, ki bi se po ocenah medijev lahko vleklo več tednov. Španija bo koalicijsko vlado dobila prvič po koncu Francove diktature leta 1975. Vse odtlej sta namreč politiko v Španiji krojili PP in PSOE, ki sta se izmenjevali na oblasti.

"Španija ne bo nikoli več enaka, zelo smo veseli," je po objavi začasnih izidov volitev poudaril vodja Podemosa Pablo Iglesias. "V državi začenjamo novo politično obdobje," je 37-letnik dejal pred množico privržencev z vijoličnimi baloni. Volitve so njegovo stranko, ki nasprotuje varčevalnim ukrepom, utrdile kot močno politično silo v državi. Vzpon Podemosa gre med drugim pripisati dejstvu, da so številni Španci zdaj precej revnejši kot so bili pred štirimi leti.

Stranka trdi, da je v Kataloniji in Baskiji osvojila več glasov kot katera koli druga, v prestolnici Madrid pa je pristala na drugem mestu. "Številni so izgubili zaupanje v tradicionalne stranke," je dejal namestnik vodje Podemosa Inigo Errejon." Sistema dveh strank je konec," je dodal.