Varufakis je prvi intervju po svojem odstopu dal prejšnji teden za spletno stran New Statesmen. V telefonskem pogovoru je med drugim poudaril, da Nemčija "popolnoma in docela" obvladuje evroskupino. "Ne nemška stališča - nemški finančni minister. Vse je kot dobro uglašen orkester, in on je dirigent."
Kot je pojasnil, je bila nova grška vlada pod vodstvom Sirize izvoljena z mandatom za pogajanja z upniki. A druga stran se ni želela pogajati. "Vztrajali so na celovitem dogovoru, kar je pomenilo, da so želeli govoriti o vsem," je povedal Varufakis. "Moje stališče je, da ko želiš govoriti o vsem, ne želiš govoriti o ničemer."
Posojilodajalci po njegovih besedah niso predstavili nobenih stališč - od grške vlade so znova in znova zahtevali načrte in pojasnila o različnih temah. Kar so jim Atene predstavile, so zavrnili, a namesto iskanja soglasja so preskočili na naslednjo točko - od upravljanja državnih podjetij, do privatizacije, davka na dodano vrednost, pokojnin, trg dela... Varufakis je situacijo primerjal z "mačko, ki lovi lastni rep".
Sam je sicer po lastnih besedah predlagal dogovor o treh ali štirih najpomembnejših reformah, ki bi jih Atene takoj uveljavile. Evropska centralna banka (ECB) bi v zameno olajšala pogoje likvidnostne pomoči, v vmesnem času pa bi tekla pogajanja o celovitem dogovoru. A druga stran je to zavrnila. Grozili so, da bodo kakršne koli spremembe zakonodaje obravnavali kot enostransko dejanje grške strani, ki bi ogrozilo sprejemanje dogovora - nekaj mesecev pozneje pa so Atenam očitali, da niso sprejeli nobenih ukrepov in da zapravljajo čas.
Ko je torej likvidnost skoraj v celoti pošla in Grčija ni vrnila zapadlega dolga Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) "so predstavili svoje predloge, ki so bili absolutno nemogoči... povsem neizvedljivi in strupeni", je poudaril Varufakis. "Zavlačevali so in nato prišli na dan s takšnim predlogom, ki ga predstaviš drugi strani, ko nočeš dogovora," je očital.
Varufakis meni, da se trojka v petih mesecih, ko je bil minister, ni nikoli zares pogajala. Schäuble je ves čas vztrajal, da v skupnosti 19 držav volitve v eni ne morejo prinesti sprememb sklenjenih dogovorov. "Torej sem dejal: 'Morda enostavno v zadolženih državah ne bi smeli imeti več volitev,' in odgovora ni bilo," je dejal. "Edina interpretacija, ki jo vidim, je: 'Da, to bi bila dobra ideja, a bi bilo težko. Lahko se podpišete na črto ali pa greste ven,'" je dejal.
Varufakis je bil kritičen tudi do poteka pogajanj, v katerih po njegovem vtisu ni bilo nobene razprave o ekonomskih argumentih. "Predstaviš argument, na katerem si resnično delal, da bi zagotovil, da je logično koherenten, in se soočiš le s praznimi pogledi. Kot da sploh nisi govoril. Kar koli rečeš, nima nobene zveze s tem, kaj rečejo oni. Lahko bi zapel tudi švedsko himno, pa bi dobil enak odziv," je prepričan.
Nekdanji grški minister je poudaril tudi, da v evroskupini ni imel zaveznikov. "Bili so ljudje, ki so izražali simpatijo na osebni ravni, za zaprtimi vrati, še posebej iz IMF," je pojasnil. Ti ljudje so prihajali iz zelo, zelo visokih krogov - New Statesmen ugotavlja, da je Varufakis mislil prvo damo sklada Christine Lagarde.
Edino opozicijo Nemčiji v evroskupini je predstavljal francoski minister Michel Sapin, a še to "zelo subtilno" in na koncu je vedno popustil Schäubleju. Manj kritičen kot do Schäubleja je sicer Varufakis do nemške kanclerke Angele Merkel, s katero se sicer sam ni pogajal, a je po njegovem skušala delovati zelo pomirjujoče.
Varufakis je opozoril še na dejstvo, da evroskupina pravno gledano sploh ne obstaja. "Torej imamo neobstoječo skupino, ki ima največjo moč določati življenja Evropejcev. Ne odgovarja nikomur, saj pravno gledano ne obstaja, nihče ne hrani zapisnikov, srečanja so zaupna. Noben državljan nikoli ne ve, kaj je tam rečeno ... to so skoraj odločitve o življenju in smrti, in noben član ne odgovarja nikomur," je bil kritičen.
Varufakis je opisal še dogajanje, ki je vodilo do njegovega odhoda iz grške vlade. Sam se je zavzemal za "energični odziv" na "agresivno potezo" Evrope, ki se je odločila zapreti grške banke. Omenil je možnosti tiskanja vzporedne valute, nepoplačilo grškega dolga do ECB in prevzem nadzora nad grško centralno banko. A v glasovanju ožje grške vlade je bil Varufakisov predlog preglasovan s štirimi glasovi proti dvema. Še večja priložnost za "energični" odziv se je po njegovem ponudila po referendumu, a vlada grškega premiera Aleksisa Ciprasa se je odločila drugače - praktično se je nehala pogajati.
Vseeno Varufakis poudarja, da sta si s Ciprasom blizu, prav tako ima zelo bližnji odnos z novim grškim finančnim ministrom Evklidom Cakalotosom.
