Svet

Delavci večinoma v negotovih oblikah dela

The Guardian/B.K.
19. 5. 2015, 11.43
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Globalni premik k negotovim oblikam dela, ki se pospešeno dogaja od finančne krize leta 2008 dalje, je vzrok za rastočo neenakost in višanje stopnje revščine tako v razvitih kot razvijajočih se državah. Tako piše poročilo Mednarodne organizacije dela, ki med drugim ugotavlja, da je le četrtina delavcev na svetu deležna pogodb za nedoločen čas.

STA

Mednarodna organizacija dela (ILO) v poročilu piše, da je preostale tri četrtine delavcev zaposlenih preko pogodb za določen čas, kratkoročno, pogosto pa so neprostovoljno samozaposleni ali pa preprosto delajo brez kakršnekoli pogodbe. Mnogo jih dela tudi neplačana družinska dela.

Svetovni trend oddaljevanja od varnih delovnih mest po mnenju strokovnjakov pomeni »vzpodbujanje začaranega kroga šibkega svetovnega povpraševanja in počasnega ustvarjanja delovnih mest,« problema, ki sta zadela številne države od začetka krize – še navaja Mednarodna organizacija dela, sicer agencija Združenih narodov.

sta


Varna delovna mesta upadajo v bogatih državah

Raymond Torres, direktor oddelka za raziskave na ILO in avtor poročila je opozoril, da pogodbeno delo v razvijajočih državah raste počasneje kot pred krizo, v razvitih državah pa takšna delovna mesta celo upadajo.

ILO opozarja, da se v razvitih gospodarstvih število varnih delovnih mest zmanjšuje že od leta 2004, pospešilo pa se je po krizi. Visok je vzpon neprostovoljnih samozaposlitev, dela brez pogodbe in neprostovoljnega dela za krajši delovni čas.

Poročilo tudi povezuje pojav razširjene negotovosti pri delu in pojav naraščajoče dohodkovne neenakosti. »Razlika v dohodku med stalnimi in nestalnimi delavci se je v zadnjem desetletju povečala,« še navaja Torres.

ILO sicer poziva svetovne politike, naj razmislijo o razširitvi socialnega varstva kot so pokojnine in nadomestila za brezposelnost tudi za delavce, ki se nahajajo v manj varnih oblikah zaposlitve. Slednji so namreč v pokojninsko zavarovanje vključeni v samo 16 odstotkih, medtem, ko ima 52 odstotkov redno zaposlenih sklenjeno pokojninsko zavarovanje.

Torres navaja Čile, Kitajsko in Brazilijo kot pozitivne primere držav, ki se gibljejo v smeri povečanja socialnega varstva za samozaposlene in dejal, da obstajajo dokazi, da take vrste politik ne škodijo stopnji zaposlenosti.

Reuters


Ženske je kriza še bolj zadela

ILO je opozorila tudi na relativno počasnejše okrevanje od brezposelnosti pri ženskah. Te so v slabšem položaju tudi v razvitih regijah, vključno z Evropsko unijo.

Organizacija pa izpostavlja tudi dejstvo povečevanja zaposlovanja s krajšim delovnim časom, ki nesorazmerno prizadene posebej mlade ženske.