Svet

Kako smo pripravljeni na izbruh Ebole

Marija Šelek
11. 8. 2014, 19.01
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

V zahodni Afriki je najhujši izbruh ebole v zgodovini že ušel izpod nadzora, po zadnjih podatkih je umrlo 1000 ljudi, in Svetovna zdravstvena organizacija opozarja na tveganje za javno zdravje mednarodnega pomena.

Ker je prvi primer te smrtonosne bolezni že dosegel Evropo, se upravičeno sprašujemo, kako je na morebitne okužene pripravljeno slovensko zdravstvo.

Še pred kratkim smo se obnašali, kot da se nas katastrofalne razmere zaradi ebole v Afriki ne tičejo, zdaj pa imamo že prvega okuženega Evropejca. Čeprav 75-letni španski misijonar na našo celino ni prišel kot tempirana bomba, temveč napovedano in zatorej pospremljen s primernimi ukrepi, smo tudi navadni smrtniki postali malce bolj zaskrbljeni. Iz Afrike poročajo o popolnem razpadu tamkajšnjega zdravstvenega sistema, o bežanju pred belimi zdravniki, za katere so mnogi domačini prepričani, da so prav ti krivi za izbruh bolezni, zdravniki poročajo o peklu na terenu.

Vse bolj se kaže, da mednarodna skupnost ni bila pripravljena na izbruh tako velikih razsežnosti, Američani že poročajo, da je izbruh ebole pri njih neizogiben in da njihovo zdravstvo na kaj takega ni pripravljeno.

V Sloveniji so pristojne institucije mirne, pravzaprav smo dobili občutek, da smo jih z vprašanji o pripravljenosti naših bolnišnic na okužene z ebolo presenetili oziroma jih ulovili nepripravljene.

»Čeprav ni velike nevarnosti, da bi prišlo do vnosa ebole v Slovenijo, je UKC Ljubljana sprejel preventivna načela in pot obravnave bolnikov za primer morebitnega pojava pacienta z ebolo. Strokovnjaki iz Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb so se v sodelovanju z ekipo iz Internistične prve pomoči UKC Ljubljana in Splošne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana dogovorili za pripravo navodil za ravnanje zdravstvenih delavcev, te dni pa bodo zagotovili tudi zadosti zaščitnih sredstev in predvideli morebitne potrebe po dodatnem kadru in posteljah,« so sporočili z UKC Ljubljana. Njihovi strokovnjaki poudarjajo, da se lahko bolnišnično osebje in prebivalci na pojav ebole pripravijo in se zaščitijo z doslednim upoštevanjem higienskih navodil. To pomeni vestno uporabo zaščitnih rokavic, maske in očal ter upoštevanje poti obravnave bolnika, ki zagotavlja, da je prenos okužbe ničen oziroma čim manjši.

Za Slovenijo tako še vedno ni posebnih ukrepov, saj spada v skupino držav brez večjega tveganja, tako da lahko Slovenci še vedno neomejeno potujemo, prav tako ni omejitev glede prometa blaga. »Država pa mora potnikom na prizadeta področja zagotoviti ustrezne informacije o tveganjih, ukrepih za zmanjševanje teh tveganj in nasvete, kako ravnati ob morebitni izpostavljenosti virusu ebola,« pa je dodala epidemiologinja Tatjana Frelih z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kljub temu da imajo ZDA eksperimentalno zdravilo, ki sta ga dobila okužena Američana in se nanj dobro odzivata, cepiva za ebolo še ni in ga je tudi zelo težko razviti, saj obstaja nevarnost, da se s kombiniranjem gena ustvari še nevarnejši sev. Da o etičnosti testiranja takega cepiva niti ne govorimo. Čeprav je umrljivost do zdaj 55-odstotna, se zdravniki na terenu srečujejo z različnimi zgodbami. Tako je neki trinajstletnik, okužen tako z ebolo kot malarijo, preživel, čeprav so ga zdravniki takoj odpisali, člani njegove ožje in širše družine pa so vsi pomrli. Tudi mati, ki je dojila šestmesečnega dojenčka, je preživela, in čeprav je dojila, njen otrok ni bil okužen.