Nima smisla trkati na trdno zapahnjena vrata

Kaj je žrtvam spolnih zlorab v Katoliški cerkvi dejal teolog Hans Zollner?

Urška Mlinarič
8. 5. 2024, 20.14
Posodobljeno: 8. 5. 2024, 20.21
Deli članek:

»Nima smisla trkati na trdno zapahnjena vrata. Podporo iščite tam, kjer so vrata že nekoliko odprta!« Tako je žrtvam spolnih zlorab v Katoliški cerkvi, njihovim svojcem in podpornikom na srečanju v Ljubljani dejal teolog Hans Zollner, eden vodilnih strokovnjakov na področju soočanja s tovrstnimi zlorabami.

Primož Lavre
Tiskovni urad Slovenske škofovske konference nima podatka o tem, koliko odškodnin so od leta 2020 izplačali domnevnim žrtvam spolnih zlorab v Cerkvi.

»Verjamem vam. Razumem tudi, da si želite, da bi škofje ravnali drugače, kot so doslej in kot ravnajo še danes. Vendar nima smisla trkati na trdno zapahnjena vrata. Podporo vašim prizadevanjem, da bi se odnos odgovornih do žrtev spolnih zlorab v Katoliški cerkvi spremenil, iščite tam, kjer so vrata že nekoliko odprta, kajti tam je možnost, da jih odprejo na široko. In pri tem bodite glasni, delajte kraval, tako kot vam je svetoval papež Frančišek, saj je le na ta način mogoče doseči spremembe. Predvsem pa ostanite enotni v svojih prizadevanjih.«

Tako je žrtvam spolnih zlorab, ki so jih zagrešili duhovniki, njihovim svojcem in podpornikom po skoraj dveh urah poslušanja, kakšnega odnosa škofov Katoliške cerkve v Sloveniji so bili deležni, dejal vodilni strokovnjak na področju soočanja s tovrstnimi zlorabami v Katoliški cerkvi, teolog, jezuit Hans Zollner.

x.com
Hans Zollner je v Slovenijo pripotoval na povabilo zavoda Dovolj je, ki pod vodstvom duhovnika Janeza Cerarja poskuša nuditi celovito pomoč žrtvam spolnih zlorab v RKC.

Psiholog in psihoterapevt, ki vodi Inštitut za antropologijo na znameniti rimski Papeški univerzi Gregoriana, na kateri poteka tudi interdisciplinarni študij o človekovem dostojanstvu in skrbi zanj, je v Slovenijo pripotoval na povabilo zavoda Dovolj je, ki pod vodstvom duhovnika Janeza Cerarja poskuša nuditi celovito pomoč žrtvam spolnih zlorab v RKC. Že včeraj je na pedagoški fakulteti predaval študentkam in študentom predšolske vzgoje in razrednega pouka, saj se zlorabe dogajajo v številnih, ne le cerkvenih institucijah, zato je, kot je poudaril jezuit, nujna ozaveščenost strokovnega osebja, kako delovati preventivno in prepoznavati znake zlorabe. Danes bo imel v atriju ZRC SAZU v Ljubljani javno predavanje Človekovo dostojanstvo v Katoliški cerkvi – dejstva in dvomi ob spolnih zlorabah. Na srečanju so navzoči, ki so bili žrtve spolnih zlorab (na njihovo izrecno željo imen ne bomo objavili, op. p.), pripovedovali o neprimernem odnosu in ravnanjih katoliških škofov.

»Končno sem se srečala z nekom, ki je del institucije in ki ne le sliši, ampak tudi razume, kaj mu govorim,« nam je po srečanju zaupala gospa srednjih let, ki jo je duhovnik spolno zlorabil še kot mladoletnico. Pred tridesetimi leti, ko je ob strokovni pomoči zbrala toliko poguma, da je prijavo podala škofu, ji je ta sprva obljubil pomoč, a jo je zaradi različnih pritiskov kasneje umaknil. Prijava je sicer romala v Vatikan, na ustrezne organe, a s potekom postopka ni seznanjena. Civilne prijave ni podala zaradi zastaralnega roka.

Tudi druga žrtev je potrebovala dvajset let, da je podala prijavo. »Po treh dneh od prijave so vsi duhovniki v škofiji vedeli, kdo je podal prijavo in koga obtožujem zlorabe. Ko sem odklonila, da bi že tretjič razlagala, kaj se mi je zgodilo, so mi očitali, da zaviram preiskavo, čeprav sem jim že ob prijavi predala tudi vso dokumentacijo,« je povedala. Duhovnik je bil kasneje laiziran, a še vedno vodi romanja in duhovne vaje. »Moje življenje po vsem tem je drugačno. S tem, kar se mi je zgodilo, moram živeti. On pa na neki način nadaljuje svoje delo.«

Starša zlorabljene mladoletne osebe sta pripovedovala o tem, da postopek na policiji tudi po petih letih od prijave še ni doživel epiloga, »kar je sila neobičajno. Prijavo nadškofu smo podali pred šestimi leti, a je papež šele lani, po pritiskih, laiziral duhovnika. Dokumentacije nam kljub zahtevi na Metropolitanskem sodišču v Ljubljani niso želeli dati,« je pripovedoval oče, ki je prepričan, da žrtve nimajo nobene podpore škofov. »Zanje ne obstajamo, komunikacijo odklanjajo ali je ta povsem neprimerna, tudi informacije o poteku postopkov je nemogoče dobiti. Odškodninski sklad je le zapis na papirju. Škofijski uradi, ki naj bi sprejemali prijave, imajo zapisane samo telefonske številke ali pa so kontaktne osebe ljudje, ki so lojalni cerkvi,« so pripovedovali. Prav tako se jim ne zdi prav, da bo Neodvisna skupina za analizo preteklih primerov spolnih zlorab pregledala le primere za trideset let nazaj, češ da so v drugih državah zajeli daljše obdobje.

Iz Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference, kjer smo povprašali, koliko odškodnin je bilo izplačanih od leta 2020, ko je bil Sklad za financiranje psihološke pomoči domnevnim žrtvam spolnih zlorab ustanovljen, so odgovorili, da s tem podatkom ne razpolagajo. Napotili so nas na posamezne škofije oziroma redovne skupnosti.