Sedmi teden stavke

Državni sekretar Kordež: Premeščanja zdravnikov med zavodi še ne bo, gre za »reorganizacijo turnusnega dela«

S.R.
26. 2. 2024, 12.24
Posodobljeno: 26. 2. 2024, 13.34
Deli članek:

O aktualnih razmerah v slovenskem zdravstvu, ki ga hromi stavka zdravnikov, je po današnji seji vlade spregovoril državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.

Jure Klobčar
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.

Začel se je sedmi teden z vidika trajanja že tako rekordne stavke sindikata Fides, z njim pa zdravnikov in zobozdravnikov. Slovenija je vse bližje dnevu, ko se bodo razmere v zdravstvu predvidoma še poslabšale, saj bodo konec tedna začeli veljati preklici soglasij zdravnikov za nadurno delo, ki jih je v okviru stavke vložil del zdravnikov. Posledično bo predvidoma dodatno okrnjeno izvajanje nekaterih nenujnih storitev.

Vlada je na današnji seji razpravljala o dodatnih ukrepih, s katerimi bodo poskušali zagotoviti, da slovenski zdravstveni sistem v tem času ne klecne. O tem, kaj so danes odločili na vladi, je na novinarski konferenci spregovoril državni sekretar Denis Kordež.

Kordež je potrdil, da je vlada danes sprejela prve ukrepe za zaščito zdravstvenega sistema, ki bodo še posebej pomembni po 1. marcu, ko prenehajo soglasja za nadurno delo nekaterih zdravnikov. Z ukrepi bodo predvsem podprli direktorje javnih zdravstvenih zavodov, da bodo ti lahko še naprej zagotavljali zdravstveno oskrbo prebivalcev.

Vlada je sprejela »usmeritve za organizacijo dela v javnih zdravstvenih zavodih zaradi nemotenega izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva,« v skladu s katerimi bodo direktorji ustanov preverili utemeljenost posameznih oblik dela, kot so izmensko delo, dežurstva in stalna pripravljenost. V praksi to po Kordeževih besedah pomeni, da bodo »tam, kjer trenutne oblike dela ne bo mogoče ohraniti zaradi nezadostnega števila zdravnikov, te zdravnike lahko prerazporedili v izmensko delo, torej bodo delali enako kot ostali zdravstveni delavci.« Dodal je, da naj se stalna pripravljenost organizira tam, kadar javni zdravstveni zavod na podlagi analize ugotovi, da je »obremenjenost zdravstvenega delavca v času izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva manjša od 25 odstotkov običajne delovne obremenitve.« Izvajalci službe nujne medicinske pomoči lahko v primeru nezmožnosti zagotavljanja nujne medicinske pomoči organizirajo skupno dežurno mesto. »V tem primeru javna zdravstvena zavoda skleneta dogovor, v katerem določita lokacijo skupnega dežurnega mesta, kjer se zagotavlja stalna prisotnost zdravnika za zagotavljanje službe nujne medicinske pomoči.«

Premeščanja zdravnikov med samimi zdravstvenimi zavodi tako zaenkrat ne bo, temveč gre zgolj za »reorganizacijo turnusnega dela,« je potrdil Kordež, ki pa je dodal, da tudi prve možnosti v prihodnosti ne izključujejo, če bi se zavodi srečevali s situacijo, ko ne bi mogli zagotavljati delovanja na primer enega od svojih oddelkov.

Preklic soglasij

Še en ukrep predstavljajo »usmeritve glede preklica soglasij za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti.« Potreba po kadrih v zdravstvenih zavodih se je namreč zaradi umika soglasij nekaterih zdravnikov povečala, vlada pa s temi usmeritvami direktorjem daje »priložnost, da pri vsakem posamezniku presodijo, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za delo pri drugem zavodu. Če niso, pa da takšna soglasja prekličejo,« je poudaril Kordež. Direktorje je še pozval, naj do 28. februarja, torej do srede, ministrstvu za zdravje posredujejo predloge, kje je »zaradi ohranitve neprekinjenega zdravstvenega varstva smiselna ohranitev soglasij za delo izven matičnega zdravstvenega zavoda.«

Kordež je poudaril še, da gre v tem primeru le za prvi sklop ukrepov, vlada pa bo v prihodnjih dneh sprejela dodatne. »Naj jasno poudarim, naša skrb in vsi ukrepi so usmerjeni v zaščito zdravja ljudi, kljub stavki, ki je legitimna pravica vsakega posameznika, vendar ne smemo dopustiti, da ceno tega nosijo pacienti, ki so v tej situaciji šibkejši člen,« je zaključil Kordež.


.................

Kaj so napovedali pred dnevi

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je sicer v petek pojasnila, da se na ministrstvu redno sestajajo z direktorji javnih zdravstvenih zavodov in v sodelovanju z njimi pripravljajo ukrepe za zagotavljanje dostopnosti pacientov do zdravstvenih storitev.

"Zaradi umika soglasij za nadurno delo je namreč dejstvo, da bomo morali poiskati neke nove načine organizacije dela zdravnikov, na primer izmensko delo, da bodo pacienti dobili ustrezno oskrbo," je pojasnila. Ob tem je poudarila, da morajo ranljive storitve kljub stavki priti do zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo.

Če bi se v prihodnje izkazalo, da z obstoječimi kadri ni mogoče vzdrževati javne zdravstvene mreže, pa bodo na ministrstvu morali sprejeti ukrepe za racionalizacijo, je prejšnji teden napovedal državni sekretar Marjan Pintar.

Teh ukrepov še niso pripravili, bi pa to na primer lahko pomenilo združevanje bolnišničnih oddelkov. Ob tem bi prišlo tudi do premeščanja zdravnikov. Tako bi bili zdravniki morda prisiljeni opravljati delo na drugi lokaciji, tudi v drugi zdravstveni ustanovi, je dejal.

Soglasja za nadurno delo, ki večinoma v veljavo stopijo v začetku marca, je po Pintarjevih besedah v bolnišnicah sicer skupaj umaknilo okoli 30 odstotkov zdravnikov, v zdravstvenih domovih pa okoli 20 odstotkov.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides stavka od 15. januarja. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom. Premier Robert Golob jih je pozval k zaustavitvi stavkovnih aktivnosti.