Potrošniška zakonodaja

Ali ste upravičeni do povrnitve akontacije, če odpoveste rezervacijo?

Marjana Tomšič Vovk, Žiga Kariž
19. 7. 2023, 06.13
Deli članek:

Vplačali ste akontacijo za najem apartmaja, v katerem si želite preživeti sproščen dopust, a se je vmes nekaj zgodilo in morate dopust odpovedati. Seveda pričakujete, da vam bo najemodajalec povrnil akontacijo, a se pri tem pogosto lahko zaplete – sploh kadar gre za zasebne namestitve, ki jih lastniki oglašujejo prek spletnih oglasnikov, družbenih omrežij ali »od ust do ust«. Preverili smo, kako je s tem.

Pixabay
Potrošniška zakonodaja ureja le pravna razmerja med potrošnikom in ponudnikom storitve, ne pa tudi pogodbe med dvema fizičnima osebama.

Za pojasnila glede tega smo se obrnili na Evropski potrošniški center Slovenija, kjer so najprej pojasnili, da potrošniška zakonodaja ureja zgolj pravna razmerja med potrošnikom (fizično osebo) in ponudnikom blaga ali storitve (pravno ali fizično osebo, ki opravlja pridobitno dejavnost), ne pa tudi pogodbe oziroma dogovore med dvema fizičnima osebama. Če ste se torej za dopustniško namestitev dogovarjali z nekom, ki le to oddaja »na črno«, se na pravice potrošnikov ne morete sklicevati. »Če gre za potrošniško pravno razmerje, pa je za točno opredelitev pravic potrošnika ali ponudnika, ki izhajajo iz konkretne pogodbe o storitvi najema nastanitve, poleg zakonodaje treba poznati celotno vsebino pogodbe, vključno s splošnimi pogoji poslovanja ponudnika nastanitve,« pravijo v evropskem potrošniškem centru.

Za najem namestitve velja zakonska izjema

A tudi če gre za potrošniško pravno razmerje, pri najemu nastanitve ne velja siceršnja zakonska pravica potrošnika do odstopa od pogodbe v 14 dneh, ko gre za pogodbo, sklenjeno na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov. »Ta pri tovrstnih pogodbah ni mogoča. To je ena od izrecno navedenih zakonskih izjem, ki izhaja iz evropske Direktive 2011/83/EU in je posledica dejstva, da gre za storitev, ki pomeni rezervacijo zmogljivosti, ki jih nato ponudnik težko zapolni oziroma proda naprej drugemu potrošniku oziroma bi mu zato nastali dodatni stroški. Navedeno določilo je del vseh nacionalnih potrošniških zakonodaj držav članic EU in je v slovenski potrošniški zakonodaji urejeno v 135. členu Zakona o varstvu potrošnikov.«

Dogovor med strankami

Kljub temu zakon dopušča, da se stranki dogovorita drugače. To pomeni, da ima lahko potrošnik možnost brezplačne odpovedi pogodbe, če to izhaja iz splošnih pogojev poslovanja ponudnika ali se za tovrstno možnost izrecno dogovorita ob sklenitvi pogodbe. Hkrati se lahko dogovorita, da je brezplačna odpoved mogoča v določenih primerih (glede na razlog za odpoved) ali do določenega datuma, po tem datumu pa s plačilom določenega denarnega nadomestila. Po navadi se znesek nadomestila zvišuje glede na bližajoči se datum koriščenja storitve. »V primeru, da tovrsten dogovor med strankama obstaja in je potrošnik upravičen do brezplačne odpovedi pogodbe, bi lahko zahteval vračilo že vplačane akontacije. Prav tako bi lahko zahteval vračilo celotnega oziroma že vplačanega zneska, če pogodbo odpove ponudnik, saj gre za plačilo storitve, ki ne bo izvedena,« pojasnjujejo v evropskem potrošniškem centru in še svetujejo, da ob najemu nastanitve pri zavarovalnici sklenemo zavarovanje za primer odpovedi potovanja ter si tako zagotovimo povračilo stroškov, ki bi jih bili ob odpovedi dolžni plačati ponudniku.

Če najemamo v drugi državi EU

Kaj pa lahko storimo, če gre za ponudnika iz druge države članice EU, na primer Hrvaške, kjer Slovenci tako radi dopustujemo poleti? »Potrošnik se mora s pritožbo najprej obrniti na predmetnega ponudnika. Če ta neutemeljeno zavrne njegov zahtevek ali se nanj ne odzove v razumnem roku, se lahko potrošnik obrne na evropski potrošniški center v svoji državi, ki bo natančneje pogledal njegovo pritožbo in mu predstavil možnosti za nadaljnje ukrepanje zoper ponudnika,« odgovarjajo v Evropskem potrošniškem centru Slovenija.

Facebook
Pri najemu nastanitev bodite pozorni pri pogodbi, še posebej pri zasebnikih.