Vetrna elektrarna je elektroenergetski objekt, na katerem veter poganja vetrnico, s čimer energijo vetra pretvarja v električno energijo. Pomembno je, da so vetrne turbine postavljene na območjih s čim bolj konstantnim vetrom. Po mnenju Dravskih elektrarn Maribor je primerno mesto za njihovo postavitev tudi na Paškem Kozjaku, zato so začeli aktivnosti za postavitev vetrnih elektrarn.
Kaj bodo rekli občani?
Vitanjski župan Andraž Pogorevc se je pred dnevi srečal s predstavniki Dravskih elektrarn, ki so mu povedali, da je projekt v postopku celovite presoje vplivov na okolje za vključitev v državni prostorski načrt. Župan je prepričan, da je projekt zanimiv z vidika energetskega prehoda na obnovljive vire energije, a je najpomembnejše, da bo sprejemljiv za občanke in občane ter bo imela od njega korist tudi lokalna skupnost. »Vetrnice naj bi stale v gozdu, natančna mesta postavitve še niso določena,« je pojasnil župan Pogorevc in dodal, da bodo o tem občane podrobneje seznanili, ko bo projekt pripravljen za javno razgrnitev.
»Ob tem naj poudarim, da so bili prebivalci vitanjske občine s prvimi pobudami za postavitev vetrnic seznanjeni že pred približno dvema letoma, ko so Dravske elektrarne na Paškem Kozjaku opravljale meritve vetra. Te so pokazale, da je mesto za energetsko izrabo vetra ugodna. Pristojne službe zdaj pripravljajo okoljsko poročilo. S snovalci projekta se bomo še sestajali in o tem dosledno obveščali občane,« napoveduje župan.
Okoljsko poročilo
V Dravskih elektrarnah Maribor pravijo, da za Projekt vetrne elektrarne Paški Kozjak pripravljajo dvanajst strokovnih analiz, ki bodo s smernicami in z omejitvami zagotovile varovanje ljudi ter vseh naravnih dobrin in vrednot. Okoljsko poročilo naj bi pripravili do konca leta, sledili bosta javna razgrnitev in javna obravnava za vse udeležence ter zainteresirano javnost. Javna obravnava bo temelj za nadaljnje korake, kot sta potrditev državnega prostorskega načrta ter priprava projektne in investicijske dokumentacije. Z vetrnimi elektrarnami Paški Kozjak naj bi vsako leto proizvedli približno 40 GWh električne energije. Predstavniki podjetja Dravske elektrarne Maribor so v rednih stikih tako z vitanjsko občinsko upravo kot tudi občinami, saj se, kot poudarjajo, zavedajo pomena odkritega komuniciranja z lokalnimi skupnostmi. Po pripravljenih strokovnih podlagah bodo občanom lahko predstavili še celovitejše informacije o načrtovanem projektu. Kdaj naj bi vetrne elektrarne na Paškem Kozjaku začeli postavljati, pa v Dravskih elektrarnah Maribor še ne morejo napovedati.
Obnovljivi viri
Spomnimo, da je vlada že pred dvema letoma sprejela sklep o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja za polje vetrnih elektrarn Paški Kozjak. »Načrtovana gradnja polja vetrnih elektrarn (PVE) Paški Kozjak bo prispevala k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Cilj energetske in podnebne politike Slovenije je zagotoviti zanesljivo, varno in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnostni način, in sicer tako, da se zagotovi prehod v podnebno nevtralno družbo in dosežejo cilji trajnostnega razvoja,« navajajo v vladi. Po na cionalnem energetskem in podnebnem načrtu naj bi v Sloveniji do leta 2030 zagotovili vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov energije, od tega 43-odstotni delež v proizvodnji električne energije. Pomembno naj bi k temu pripomogla tudi vetrna energija.
Deset pobud
Na ministrstvu za okolje in prostor imajo že deset pobud za postavitev vetrnih elektrarn po vsej Sloveniji, za katere je treba sprejeti državni prostorski načrt. V Dravskih elektrarnah Maribor so januarja javno razgrnili projekt treh vetrnic na Ojstrici pri Dravogradu, ki je za zdaj najbliže uresničitvi. V Sloveniji sicer delujeta le dve vetrni elektrarni, ena je ob avtocesti pri Razdrtem, druga v Dolenji vasi v občini Divača. To je za evropske razmere zelo malo. »Žal se v Sloveniji z vetrnimi elektrarnami povsod zapleta. Količina proizvedene električne energije z vetrom se tako pri nas na leto meri v 0,0 odstotka, evropsko povprečje pa je 16 odstotkov. Vodilna Danska dosega tako celo 46 odstotkov vse proizvedene električne energije,« pravi Primož Kapus , direktor družbe Amicus, ki se ukvarja z načrtovanjem vetrnih elektrarn.
