najmlajša člana parlamenta, stara nista niti 30 let

Bojevitih poslanskih petelinčkov vsi starejši kolegi ne jemljejo resno

Biserka Karneža
29. 8. 2022, 18.02
Deli članek:

Med novimi in najmlajšimi poslanci parlamenta izstopata Lenart Žavbi iz Gibanja Svoboda, ki je z 22 leti najmlajši poslanec in študent, ter 29-letni Andrej Hoivik iz SDS.

Facebook
Lenart Žavbi na državnem prazniku z izvoljenko Teso Julijo Zver, študentko komunikologije: »Dogovorila sva se, da se bo le eden od naju ukvarjal s politiko.«

V televizijski debati je poslanec Lenart Žavbi svoja stališča o odstranitvi ograje ostro soočil s starejšim poslanskim kolegom iz SDS Brankom Grimsom. Andrei Hoivik je vzbudil pozornost z opozorilom poslanki Mojci Šetinc Pašek, naj ga preneha naslavljati z »mladi kolega« ter z angažmajem na omrežju Tiktok, kjer daje vedeti, da ima kot poslanec očitno še vedno več kot dovolj prostega časa.  Za to, da je 29-letni Andrej Hoivik postal prepoznaven pred državnozborskimi volitvami ter da mu je uspelo dobiti poslanski mandat, je bila ključna njegova kandidatura v izvoljivem okraju. V Škofji Loki, kjer je kandidiral, je bil namreč kar trikrat zapovrstjo izvoljen Marko Pogačnik, eden od najbolj prepoznavnih poslancev SDS, ki se letos presenetljivo ni odločil za ponovno kandidaturo.

Hoivik za okopi, Žavbi z odprtimi kartami

V primeru javnosti poprej neznanega Andreja Hoivika, zdaj s poslansko ter tudi s funkcijo podpredsednika podmladka SDS, ni zanemarljivo, da je Nova24TV kot ključni medij SDS poskrbela za njegovo všečno medijsko predstavitev pred volitvami. V varnem zavetju strankarskih medijev bo Hoivik očitno tudi v prihodnje, saj v SDS niso želeli njegovega sodelovanja v pogovoru za Reporter.Njegovo neodzivnost in zavračanje sodelovanja z mediji, ki so na črnem seznamu stranke SDS, si velja zapomniti do naslednjih volitev, ko se bo s promocijskimi televizijskimi nastopi poskušal znova prikupiti volivcem.

Drugače kot Hoivik je ravnal njegov sedem let mlajši poslanski kolega Lenart Žavbi, ki mu je tako kot Hoivku pri SDS zaupana funkcija podpredsednika podmladka v Gibanju Svoboda. V telefonskem pogovoru za časopis Reporter je odgovoril na vprašanja, zaradi katerih kakšen poslanec z dolgoletno politično kariero morda ne bi sodeloval. S tem je dal vedeti, da nima težav, ko je treba na mizo položiti odprte karte. Pri navdušenju Lenarta Žavbija za politiko je bilo pomembno to, da je odraščal v novinarski družini, ki ji je sicer večkrat očitan politični angažma na levem političnem polu. Oče Lenarta Žavbija je družabno-politični kronist Aleksander Lucu s tedenskimi kronikami v časniku Nedeljski dnevnik, novinarka in fotografinja je njegova mama Alenka Žavbi, novinarji so tudi njegova starejša sestra Tina Lucu in starejša brata po očetovi strani, Jaka Lucu in Gregor Repovž. Žavbi je za medije že povedal, da ga je za politiko najbolj navdušil dedek po mamini strani z Blagovice, poklicni šofer, ki ni bil nikoli politično aktiven. Ko Žavbi še ni hodil v šolo, ga je dedek med varstvom pri njem in zdaj leto pokojni babici uril v pomnjenju tako, da ga je seznanjal z imeni in priimki tedanjih poslancev. Razumljivo je, da so bile politične debate prisotne med druženjem s starši, medtem ko z enim od bratov in sestro ni imel pogostih stikov; razlog je v veliki starostni razliki. S starejšo Tino in Gregorjem Repovžem se tako videva le mimogrede, ima pa kljub starostni razliki kar resne stike z bratom in novinarjem Jakom Lucujem, vsaj enkrat mesečno. Druži ju zanimanje do športnih dejavnosti. Žavbi je bil denimo dolgoletni plavalec v Klubu Olimpija, rad kolesari in se vedno raje, zlasti zdaj, ko je poslanec, odloča za hribolazništvo, prvenstveno na bližnje hribe, ker mu zanje ni treba uporabljati avtomobila; vsak dan gre vsaj dvakrat na Ljubljanski grad.

Facebook
Andrej Hoivik je postal član stranke SDS dan po odstopu Cerarjeve vlade. Za to, da je podpisal pristopno izjavo, se je osebno zglasil na sedežu stranke.

Roka tako, roka tako

S partnerico Teso Julijo Zver, študentko komunikologije na FDV, stanujeta pod Ljubljanskim gradom v stanovanju, kjer je prej živel z mamo, ki se je pred časom preselila k očetu. Po priimku sodeč, bi bilo lahko njegovo dekle sorodnica evropskega poslanca dr. Milana Zvera, a Žavbi odvrne: »Drži (smeh), tudi sam sem na to pomislil, ko sva se prvič srečala, in jo vprašal o tem, vendar nista sorodnika. Teh priimkov je na Štajerskem zelo veliko.« In četudi bi bila, Žavbi pove, da nima nobenih težav s člani in simpatizerji drugih političnih strank, seveda če sami nimajo zadržkov do njegove politične pripadnosti. Zagotovo brez težav stopi v stik z mlajšimi poslanskimi kolegi iz SDS, med njimi z Andrejem Hoivikom. Z njim se pozdravita in sta se že pogovarjala. Brez dvoma so pogovori drugačni pri starejših poslanskih kolegih. Ob tem omeni zadržanega poslanca SDS Branka Grimsa, saj z njim nima stikov, čeprav sta nastopala v isti TV-oddaji, kjer je bila debata za in proti odstranitvi žične ograje na meji: »Lahko bi rekel, da je v stranki SDS okoli polovica takšnih, s katerimi lahko grem na kavo in se družimo. Tudi s predsedniškim kandidatom (Anžetom Logarjem, op. p.), ki mi je zanimiv, nimam nobenih težav in sva že nekajkrat govorila. Žal z drugo polovico teh poslancev, v glavnem so starejši, ni dialoga in tudi z njihove strani doživljam odpor do sebe, toda to so pač njihovi zadržki.«

Trenutno vzdušje v parlamentu ocenjuje kot dobro, zlasti če ga primerja s prejšnjim mandatom, ko je bila v odnosih med poslanci dosežena najnižja točka: »Pa saj se je v parlamentu že marsikaj dogajalo, tudi pretep s časopisom. Manjka nam zgodovinska refleksija.«

Z Golobom po signalu

Urjenje v političnih debatah se je pri Lenartu Žavbiju začelo pri osemnajstih letih, ko je postal član območnega odbora Levice v Ljubljani, kjer je postal sekretar: »To je bil čas, ko sem začel s študijem in sem poleg politične teorije hotel imeti tudi politično prakso. Levica je bila takrat neka sila, ki gre naprej, ki odpira nove teme z osredotočenostjo na podnebne spremembe. Te so zdaj odprle tudi druge politične stranke, stranka pa je medtem postala bolj nepopustljiva, kot sem si želel, in interno, znotraj nje, se je marsikaj začelo dogajati.« Vse to so bili razlogi, da se je s stranko razšel: »V resnici nisem imel načrta, kako bi v prihodnje deloval, vse dokler se nisem spoznal z dr. Robertom Golobom, ki me je, ko sva se slišala prek signala, povabil k organizaciji stranke po terenu.«  Da je lahko upal na sodelovanje, je bilo odločilno poznanstvo Žavbijevega očeta Aleksandra Lucuja z Golobom izpred desetih let. Tudi v prihodnje želi delovati na terenu, saj ima rad pristne pogovore z volivci, in tako bo aktiven na terenu med predsedniško kampanjo njihove strankarske kandidatke Marte Kos. Vešč je javnih nastopov, hkrati pa prizna, da mu je kot poslancu najbolj naporno dolgo sestankovanje z usklajevanji in preigravanji.

Bobo
Žavbi bo eden ključnih spremljevalcev predsedniške kandidatke Marte Kos na terenu.

O Kordišu in zamenjavi srajce

Ni zanemarljivo, da je Žavbi med poslanci izstopajoč ne le zato, ker je najmlajši, ampak ker si rad nadene obleko s kravato in že zato daje videz zrelejšega, samozavestnejšega poslanca: »Zame je kultura oblačenja odnos do sočloveka, institucij države, a rekel bi, da je odnos slovenskih poslancev do pravil oblačenja, ne glede na ideološko pripadnost, zelo nizek in da v Evropi veljamo, kot sem razbral na srečanjih in pogovorih s tujimi poslanci, za unikum. Rekel bi, da imajo nekateri naši poslanci celo odpor do nošnje sakoja, kravate, a to bežanje od civilizacijskih temeljev, kamor spada tudi kultura oblačenja, se mi zdi kar malce otročje.« 

O tem je že večkrat govoril s poslancem Levice Miho Kordišem, ki velja za najslabše oblečenega poslanca prejšnjega mandata: »Vedno, kadar sva se o tem pogovarjala, sem mu rekel, naj si preobleče vsaj srajco, vendar ni nič zaleglo.« Je pa prizanesljiv do predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič in njenih rdečih čeveljcev, zaradi katerih je bila deležna seksističnih opazk, je pa res, da s svojim stilom oblačenja, kot pove Žavbi, »riše neke nove smernice«.

Mamin nasvet in osebni obisk

Kako se je v javnosti doslej predstavil Andrej Hoivik, ki kot Žavbi spada med poslanske novince in še med najmlajše? Skupno jima je tudi spremljanje politike od mladih nog; Hoivikova mama, s katero je Hoivik enoten v razmišljanju, da je vsaka stvar za nekaj dobra, je bila v sklicu osamosvojitvene skupščine v stranki Zelenih Slovenije. Bolj kot kdo v politiki so Hoivika pritegnili konkretni problemi in njihove rešitve. Dan po odstopu nekdanjega predsednika vlade Mira Cerarja se je osebno zglasil na sedežu stranke SDS na Trstenjakovi v Ljubljani, bilo je 14. marca 2018, in oddal pristopno izjavo. V predstavitvi na Nova24TV je med letošnjo volilno kampanjo dejal, da politiko vidi kot nekaj dobrega in da se v Sloveniji le z dobrimi politiki lahko ustvarjajo dobre razmere za življenje. Najprej je postal član izvršilnega odbora podmladka, zdaj je že drugi mandat njegov podpredsednik. Potem ko je leta 2020 postal predsednik vlade Janez Janša, je Hoivik v kabinetu predsednika postal svetovalec za okolje, infrastrukturo in kohezijska sredstva. Dobro leto kasneje je bil sekretar strateškega sveta za digitalizacijo, ki mu je predsedoval Mark Boris Andrijanič, nato pa podsekretar v kabinetu ministra za digitalno preobrazbo.

Tenor s Tiktoka

Ob premišljevanju, kaj si želi početi v življenju, se je tehtnica z odločitvami prevesila v prid politike. Kot dijaku gimnazije v Škofji Loki, ki jo je zaključil z vpisom med zlate maturante, mu je bilo tako ali tako všeč oboje, naravoslovje in sociologija. Odločil se je sicer za študij na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, a deloval je tudi v študentskem svetu Univerze v Ljubljani. Denar si je služil z inštruiranjem matematike in kemije ter z delom v proizvodnji netkanega tekstila v podjetju Filc v Škofji Loki. Po zaključenem študiju in do vstopa v politiko je bil na Erasmusovi praksi na Norveškem, ki jo je kot domovino svojega očeta doslej že večkrat obiskal. Nato se je zaposlil v podjetju Filc kot razvojnik in tudi kot svetovalec za kemikalije. V prostem času se še vedno ukvarja z zborovskim petjem; v mešanem pevskem zboru Crescendo je v skupini tenorjev. Rad nastopa v dramskih igrah, med 2009 in 2015 je nastopil v Škofjeloškem pasijonu. S pevskimi veščinami zdaj dela reklamo za SDS na družbenih omrežjih, najbolj na priljubljenem Tiktoku.

Kdo stoka in joka?

Zaradi priimka Hoivik, sam je povedal, da je njegov oče Norvežan, je dobil vzdevek Breivik, a verjetno tudi zaradi svojih ostrih stališč do opozicije in nevladnih organizacij, ki so sodelovale v protestih proti ukrepom Janševe vlade med epidemijo. Stigmatiziranje predsednika vlade Janeza Janše s fašistom, neonacistom in diktatorjem je namreč Hoivik označil kot absurdno in za Nova24TV dejal: »Naredil bom vse, kar je v moji moči, da tudi levi mediji, in ti, skoraj anarhisti, ki kolesarijo po ljubljanskih ulicah, prenehajo s takimi opazkami. Poglejmo posnetke na Facebooku, Tiktoku, ko nekdo poje ukrajinsko himno sredi moskovskega trga – in kaj se zgodi? Zaprejo ga za 15 let, kot je zdaj zagrožena kazen. Tudi Jaša Jenull, ki je toliko stokal in jokal, je lepo na prostosti in uživa vse, kar mu daje naša demokracija.«

Zanj je 33 let delujoča SDS močna stranka, kjer izmenjave mnenj nenehno potekajo, mlade pa daje na prvo mesto. Zanj je to stranka, ki je v primerjavi z drugimi naredila največ v zadnjih desetih letih, kar se potrjuje z 8,1-odstotno gospodarsko rastjo v letu 2021, v zadnjem kvartalu pa je celo najvišja v EU. Ni dolgo trajalo, da je kot komaj izvoljeni poslanec opozoril nase. Ko ga je poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc večkrat zapovrstjo naslovila z »mladi kolega«, ji ni ostal dolžan. »Res sem rojen leta 1993, prosim pa, da me nehate naslavljati z 'mladi kolega',« se je zoperstavil, »nisem noben 'mladi kolega', sem kolega, kot ste vi kolegica. Kako bi se vi počutili, če bi vam rekel 'starejša kolegica'?« je Hoivik tako zarisal črto, do kod in kako bodo z njim med poslanskim mandatom lahko zobali češnje.