Višje urne postavke

Se delodajalcem dandanes sploh še izplača zaposliti študente?

Sara Štrk
5. 6. 2022, 14.53
Deli članek:

Študentsko delo med mladimi že desetletja velja za enega izmed glavnih virov dodatnega zaslužka, za srečneže pa tudi odskočno desko do redne zaposlitve. Kljub priložnostim in višanju urnih postavk pa v zadnjih letih nekoliko upada.

STA
Študentke in študenti se le stežka preživljajo in težko pokrivajo vse stroške, ki jih imajo, čeprav delajo prek študentskega dela.
Vse več mladih si želi dela na daljavo in hibridnega dela, realnost v času opravljanja študentskega pa je drugačna. Dejstvo je, da pri študentskem delu hibridnega dela oziroma dela na daljavo večinoma ni, saj ga delodajalci praviloma ne ponujajo. V oglasih je zgolj en odstotek ponujenih del s strani delodajalcev na daljavo. 

Mladi iskalci dela so se v zadnjih letih močno spremenili, prav tako trg študentskega dela. Kot ugotavljajo v e-Študentskem Servisu, mladi poznajo svoje pravice in se znajo postaviti zase, pomemben pa jim je ugled delodajalca. Poleg tega je študentsko delo od leta 2015 oprispevčeno in bistveno dražje, minimalna urna postavka je postavljena pri 5,21 evra neto. Za 100 evrov neto zaslužka študenta delodajalec plača 167,06 evra. Pa se delodajalcem kljub temu še izplača zaposliti študenta?

Študenti bolj fleksibilni

Kot pravijo v e-Študentskem Servisu, delodajalci najemajo dijake in študente za občasna in začasna dela, v primeru začasnega povečanja dela, nadomeščanj redno zaposlenih v času dopustov in podobno. Dijaki in študenti torej vskočijo občasno v delovne procese različnih organizacij, ko jih potrebujejo – ne gre za to, da se delodajalcem to finančno izplača, saj je študentsko delo danes primerljivo obdavčeno z drugimi oblikami dela. Za delodajalce je tako pomembna predvsem možnost, da lahko do pomoči pridejo preprosto in hitro, na drugi strani je tudi šolajočim mladim pomembno, da si najdejo delo takrat, ko jim študijske oziroma šolske obveznosti to dopuščajo.

Da pomemben vidik študentskega dela predstavlja predvsem fleksibilnost, so poudarili tudi v sindikatu Mladi plus. »Minimalna urna postavka za študentsko delo se je pred leti spremenila na način, da se zdaj usklajuje z višino minimalne plače. S tem se je izenačilo strošek dela za različne skupine delavk in delavcev (zaposleni, študenti in zdaj tudi upokojenci), kar preprečuje dumping in poceni delovno silo, ki bi lahko predstavljala nelojalno konkurenco na trgu dela. Cena študentskega dela tako ni dražja kot druge oblike dela in se delodajalcem še vedno izplača; ne samo zaradi finančnega vidika, temveč predvsem zaradi fleksibilnosti. Delodajalci lahko z danes na jutri najamejo študenta, po drugi strani pa se ga lahko z danes na jutri znebijo. Ravno to je privlačno za delodajalce, zato študentsko delo še vedno ponujajo v veliki meri,« so dodali.

Podražitve predvsem na račun pokojninskih prispevkov

Študentsko delo danes je bistveno drugačno od študentskega dela izpred petih ali 10 let, po ugotovitvah e-Študentskega Servisa pa se je spremenilo zaradi različnih dejavnikov. Največje spremembe pri ceni študentskega dela so se zgodile, ko se je dodalo plačevanje prispevkov za pokojninsko dobo. S tem se je omogočilo več socialnih pravic in umestitev tudi študentskega dela v pokojninski sistem. »Študentsko delo se je v zadnjih desetletjih bistveno podražilo. Zakonodaja je predpisala oprispevčenje in obdavčitev z 10 na 67 odstotkov. Plačujejo se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevki za zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu ... S tem je študentsko delo postalo primerljivo z ostalimi oblikami dela. Študentsko delo se je podražilo tudi z vidika minimalne urne postavke (vsakoletno usklajevanje z minimalno plačo), o vse višji ceni študentskega dela govori tudi nenehno dvigovanje povprečne bruto urne postavke zaradi dejavnikov, kot so upad števila študentov, poostritev visokošolske in šolske zakonodaje ter iskanje strokovnih del med mladimi,« so povedali v e-Študentskem Servisu.

Dovolj za preživetje?

e-Študentski servis
Urne postavke po letih.

e-Študentski servis
Obdavčitev študentskega leta.

Poleg že zgoraj omenjenih razlogov na ceno študentskega dela vplivajo trenutne podražitve po svetu (osnovne surovine, gorivo ...), pojavlja se tudi vprašanje, ali lahko mladi s plačilom, ki ga prejmejo za študentsko delo, v aktualnih ekonomskih razmerah sploh shajajo.

»V povprečju mladi, ki opravljajo študentsko delo, zaslužijo 200 evrov neto mesečno. Kar 40 odstotkov mladih je v anketi e-Študentskega Servisa maja 2022 odgovorilo, da bi si brez študentskega dela težje finančno privoščili študij oziroma izobraževanje. Temu pa moramo prišteti še mlade, ki si zaradi študentskega dela lahko privoščijo kakšen priboljšek, telefon, šolski izlet ali ta sredstva namenijo za opravljanje vozniškega izpita ... Nikakor pa ne bi mogli trditi, da lahko samo na osnovi študentskega dela mladi dobro živijo. Študentsko delo predstavlja pomemben vir zaslužka za mlade, ostale stroške jim pokrijejo starši, nekaj malega tudi štipendije. Glede na to, da je namen študentskega dela občasnost in začasnost, ki je razvidna tudi iz zaslužkov in podatka, da v enem letu mladi z opravljanjem študentskega dela pridobijo približno 2,5 meseca pokojninske dobe, je pomembno, da uspešno končajo šolanje in se prek študentskega dela dobro povežejo z delodajalci. Na ta način se uspe kar 64 odstotkov mladih po končanem izobraževanju zaposliti pri delodajalcu, kjer so opravljali študentsko delo,« so dejali v e-Študentskem Servisu.

Tudi v sindikatu Mladi plus dodajajo, da študentsko delo mladim ne more omogočiti večjih prihrankov in luksuznega življenjskega stila, lahko pa poskrbi za nekatere življenjske stroške: »Ob dejstvu, da se vse draži, je seveda nujno, da se povišujejo tudi plače – tako pri rednih zaposlitvah kot pri študentskem delu. Te morajo omogočati dovolj visoka sredstva za preživljanje in pokrivanje stroškov. Treba je povišati minimalno urno postavko za študentsko delo, saj tudi študenti občutijo povečanje cen bencina, stroškov za ogrevanje, elektriko, mobilnih storitev in splošno inflacijo, ki se pozna pri najbolj osnovnih dobrinah, kot je denimo hrana. Na žalost se študenti le stežka preživljajo in težko pokrivajo vse stroške, ki jih imajo, čeprav delajo prek študentskega dela. Večina mladih, ki dela prek študentskega dela, nima prihrankov, živijo iz dneva v dan in si ne morejo privoščiti nenadnih stroškov, kot je popravilo ali nakup vozila, hladilnika ..., ampak bi si morali v tem primeru sredstva izposoditi.«

Povpraševanja po delu nekoliko manj

Dreamstime
Skozi študentsko delo lahko mladi spoznavajo različne poklice, preizkusijo različna dela, gradijo socialno mrežo, ugotovijo, kaj jih zares zanima, in ne nazadnje odkrijejo, v čem so dobri.

Čeprav si mladi še vedno želijo delati, je povpraševanja po študentskem delu manj kot pred leti, predvsem zaradi manjših generacij (demografija, strožja šolska zakonodaja) in dejstva, da imajo študenti vse več študijskih obveznosti. Ne glede na vse pa se, kot pravijo v e-Študentskem Servisu, mladi vsaj enkrat v življenju srečajo s študentskim delom: »V celotnem obsegu je število opravljenih ur študentskega dela v zadnjem desetletju upadlo, po drugi strani so se urne postavke bistveno dvignile. Še vedno se mladi vsaj enkrat srečajo s študentskim delom in ga preizkusijo, saj dve tretjine mladih na leto opravi vsaj eno uro študentskega dela, v povprečju pa ga opravijo devet ur tedensko.«

Kot so dodali v sindikatu Mladi plus, se študenti zaposlujejo predvsem zaradi želje po pridobivanju delovnih izkušenj in iskanju redne zaposlitve. »Mladi si želijo delati in večina mladih se s trgom dela sreča že v času izobraževanja. Na eni strani mladi želijo pridobiti delovne izkušnje čim prej, saj se zavedajo, da jim bo to pomagalo pri iskanju zaposlitve po končani izobrazbi, veliko mladih pa je v to prisiljenih, saj drugače ne morejo preživeti. Ti delajo zato, da si lahko plačajo stroške, povezane s študijem in stanovanjem, knjige in tudi vse ostale stroške. Mladi so prav tako vse bolj kompetentni, imajo različna znanja – in ne le da govorimo samo o najbolj izobraženi generaciji, kar smo jih kadarkoli imeli, gre tudi za generacije, ki imajo mnogo delovnih izkušenj, ki so si jih nabrali prek študentskega dela.«