Splača se

Primerjava naših cen z italijanskimi vas bo osupnila

S.K. / Revija Jana
29. 1. 2022, 07.31
Posodobljeno: 29. 1. 2022, 19.55
Deli članek:

Uro po tem, ko smo prestopili mejo in na Občinah raziskali diskont Conad, ki je od slovenske meje oddaljen kakšnih pet minut, smo brez slehernega dvoma ugotovili: res je, splača se hoditi k sosedom!

Revija Jana
Se vračajo »dobri stari časi«, ko je bilo na drugi strani meje marsikaj ceneje?

Se vračajo »dobri stari časi«, ko je bilo na drugi strani meje marsikaj ceneje? Pri nas se vse draži, tukaj pa je trgovina v nedeljo odprta, ljudem ne težijo s preverjanjem pogojev PCT, počutimo se dobrodošli, izdelki so bolj kakovostni, davek na osnovna živila je nižji, akcijske cene pa so v veselje predvsem nam Slovencem, poudarjajo naši sogovorniki. Ali bo že zdaj napovedano zvišanje cen hrane, ki naj bi nas doletelo že v prvem četrtletju prihodnjega leta, Slovence pognalo po nakupih čez mejo?

Že po krajšem sprehodu po trgovini in bežnem pogledu na cene smo ugotovili, da se nedvomno splača občasno obiskati podobne trgovine. Slovenci so že od nekdaj hodili po nakupih v Italijo, zlasti tisti, ki živijo ob meji, saj so bile nekatere stvari vedno cenejše kot pri nas, nam pravi Koprčan in ob tem našteva: »Oljčno olje za kuhanje je cenejše in bolj kakovostno. Testenine, kava, čistila, pralni praški, tunina, artičoke, oljke, paradižnikova mezga, siri, mesni izdelki – vse to je tukaj cenejše. Imam tudi kartice ugodnosti, pa tudi akcijske cene v resnici upravičeno pritegnejo kupce.«

Pove nam, da je tukaj ob nedeljah vse polno avtomobilov s slovenskimi registrskimi tablicami. Če bi sodili po vsebini njegovega vozička, bi hitro ugotovili, da je gospod skrbno načrtoval nakup. »Seveda spremljam akcije, ki jih objavlja Conad, in primerjam cene. Tokrat sem kupil darila: za prijatelje različne pijače, za prijateljice panetone in 'žensko' pijačo irish cream.«

Na zdravje!

Potem ko smo pokukali v sogovornikov voziček, smo prodajalca, ki je razmeščal izdelke po policah, zaprosili, naj nam pokaže izdelke, ki so v akciji in ki so zato pritegnili pozornost našega Koprčana. Po vrnitvi v Slovenijo smo primerjali cene. Ob naših ugotovitvah boste osupli.

Baileys irish cream 0,7 litra je v Conadu v tistih akcijskih dneh stal 8,90 evra. Popolnoma enak izdelek je v ljubljanskem Mercatorju po akcijski ceni na voljo za 16,79 evra (redna cena je 18,49 evra). Viski chivas regal 0,7 litra stane v Conadu 16,90 evra, na sončni strani Alp (Mercator) 30,99 evra, v akciji pa ga boste dobili za »ugodnih« 28,92 evra … Naš sogovornik je samo pri pijačah za darilo prihranil dobrih 40 evrov!

Vzhodno od raja

Ljubezniva gospa srednjih let, ki se vsaj enkrat na teden pripelje iz Sežane, nam je povedala, da je tega dne prišla zaradi testenin barilla, ki so v akciji in tako za polovico cenejše. A tudi redne cene so občutno nižje od cen v Sloveniji, poleg tega pa so tu vsi tovrstni izdelki bolj kakovostni. »Odličen tekoči detergent dash je v akciji. Za detergent, ki zadostuje za 23 pranj, je treba odšteti le 3,99 evra, da pa sploh ne omenjam tega, da je neprimerljivo bolj gost in bolj dišeč od tistega, ki nam ga pod isto znamko ponujajo v Sloveniji,« je poudarila.

O tem smo se tudi sami prepričali, ko smo izdelek prinesli domov in ga uporabili. Tudi sloviti stari dobri italijanski detergent za pranje perila felce azzurra, ki je zdaj že malce pozabljen, smo dobili po smešno nizki ceni, hkrati z njim pa še mehčalec. Vsa hiša je dišala, ko smo z njima oprali perilo. Je mogoče, da imamo v Sloveniji predvsem izdelke, ki so namenjeni vzhodnim trgom, ki so manj kakovostni ali celo razredčeni?

Seveda smo po vrnitvi nemudoma primerjali cene. Tekoči detergent dash v Conadu: 23 pranj, cena 3,99 evra – v Mercatorju: 50 pranj, cena 19,99 evra. Kako je to mogoče? V Tušu: 32 pranj, cena slabih 11 evrov. Kaj narekuje takšne razlike v cenah?

Prašek dash v kartonski škatli. V Conadu: 52 pranj 8,90 evra po redni ceni. V DM v Ljubljani: 44 pranj 10,99 evra. Torej doma je treba za deset pranj manj plačati dva evra več.

Tudi čistilo za steklo ajax crystal 750 mililitrov – pri čemer gre za popolnoma enak izdelek – je v slovenskem DM za okrogel evro dražje.

Dober tek! 

S sogovornikom iz Komna, ki je imel v roki daljši seznam in ki, kot nam je povedal, redno prihaja po nakupih v Italijo, smo primerjali cene oljčnega olja. Liter znane znamke olja Monini je v Italiji na prodaj po 4,99 evra. V Mercatorju in Tušu je treba za 750 mililitrov odšteti 7,99 evra, liter oljčnega olja zvijezda stane 9,99 evra, za olje gea pa je treba odšteti še dva dodatna evra.

Sončnično olje stane v Italiji nekaj več kot evro, v Sloveniji pa najpogosteje od dva do tri evre. Kakovost je občutno boljša, nam je zagotovil naš sogovornik in nam svetoval, naj primerjamo cene riža.

In smo jih: v Sloveniji priljubljeni riž scotti arborio za rižote stane v omenjeni italijanski trgovini 2,79 evra za kilogram, popolnoma enak izdelek pri našem »najboljšem sosedu« prodajajo po ceni 3,99 evra. V omenjenem diskontu ponujajo tudi riž za rižote hišne znamke, in to po 1,39 evra. Naš sogovornik nam je zagotovil, da je izvrsten.

»Nakupovanje pri sosedih se splača in pika,« nas je prepričeval Kraševec. Poudaril je, da je celo v diskontih, kot je ta na Občinah, v katerem ni nikakršnega (nepotrebnega) blišča in razkošja, veliko prijetneje kupovati. »Pomemben je tudi odnos do slovenskih kupcev. Tukaj se počutimo dobrodošli. A kupcev ne pritegnejo samo cene, ampak tudi večja izbira. Posebno lepo zapakirajo mesnine, vse narežejo sproti, čudoviti vonji navdušijo in vsi izdelki so veliko bolj kakovostni. Seveda so nekateri mesni izdelki boljši pri naših kmetih na Krasu, a kaj, ko so tako precenjeni. Navaden slovenski smrtnik, ki ima trikrat manjšo plačo od Italijana, ki opravlja isti poklic, si kakovostnih slovenskih mesnin ne more privoščiti v večjih količinah. Italijani, seveda, še vedno prihajajo in pri nas kupujejo meso domačih rejcev, panceto in klobase kraških mesarjev, natočijo bencin in si ob tem privoščijo še dobro in zanje poceni kosilo. Mi – reveži – pa hodimo čez mejo po drugačne stvari.«

Ko smo videli, da v Conadu kupuje celo nogavice, naložene na stojalu v kotu trgovine, nam je na naše vprašanje zagotovil, da gre za izredno kakovostne izdelke. Tudi mi smo med njimi našli nekaj zase. Odlične ženske dokolenke, ki so po nekakšnem čudežu že pred nekaj leti izginile s slovenskih polic, so tukaj stale le tri evre, pozneje pa smo na embalaži prebrali, da so bile izdelane v Srbiji. Kako majhen je svet.

V Eataly, da si napasemo oči

Seveda pa Slovenci v Italijo ne hodijo samo po cenejše izdelke, ampak si zelo radi privoščijo tudi nekaj uživanja in razkošja. Kar zadeva hrano, je zadnja leta zelo privlačna postojanka tržaški Eataly, ki je zagotovo več kot samo trgovina. Gre za verigo trgovin, ki po skoraj vseh celinah sveta popularizirajo italijansko hrano in italijanski življenjski slog. Sredi mestne marine z dvema restavracijama z razgledom na morje si je mogoče v treh nadstropjih privoščiti posebne nakupe in napasti oči. Tukaj lahko spijete najboljšo kavico, pojeste ribje prigrizke, okusno pico … Pekarna, ribarnica, knjigarna, vinoteka … V tej vinoteki je mogoče najti tudi naša vina. (Za buteljko Simčičevega vina iz Goriških brd boste tukaj odšteli od 50 evrov naprej.) Tukaj si lahko privoščite najbolj kakovostni panetone, zapakiran kot darilo za princesko, kar pomeni tudi, da je tukaj ob morju desetkrat dražji od tistega v diskontu na hribu.

Dober glas se sliši v deveto vas

Odpravimo se proti mejnemu prehodu Škofije. Svetovali so nam, naj obiščemo priljubljeni diskont Familia. Zanimivo je, da smo tam poleg Slovencev srečali kar nekaj Hrvatov. Vsi, s katerimi smo se pogovarjali, so nam povedali, da prihaja v Milje po nakupih veliko hrvaških Istranov. Gospa z Reke je imela poln voziček panetonov, sladkarij in drugih drobnarij, primernih za obdarovanje. Povedala nam je, da prihaja sem tudi zaradi bližnjega outleta z oblačili.

Dva gospoda, ki sta veselo nakupovala, sta nama brez zadržkov povedala, da živita v Bujah, torej kakšno uro vožnje daleč. Sem sta prišla po darila in druge dobrote, ki si jih bodo privoščili v prazničnih dneh. Prepričana sta, da je tukaj marsikaj ceneje in tudi bolj kakovostno kot pri njih na Hrvaškem. Nadvse dobre volje in željna zapravljanja sta bila tudi zato, ker sta oba nedavno uspešno prebolela korono.

V supermarketu Familia, v katerem prav tako ni opaziti nikakršnega razkošja, je pa na voljo zelo velik izbor, je očitno, da si je mogoče marsikaj nabaviti po ugodnejših cenah. Seveda so bili v času našega obiska bolj izpostavljeni izdelki, ki se najbolje prodajajo v prazničnem času, a Slovenci, zlasti tisti iz obmejnih krajev, zelo dobro vedo, po kaj vse leto prihajajo k sosedom. Običajno so to mesnine, kot sta mortadela in pršut ter ribe … Kupujejo tudi desetletja priljubljene izdelke znanih italijanskih blagovnih znamk, od vsega pa kupce najbolj pritegnejo akcije, ki jih italijanski trgovci vztrajno in uspešno reklamirajo na naši strani meje.

Je sosedova trava resnično bolj zelena?

Za konec vam lahko naštejemo še nekaj izdelkov, ki so tukaj tudi v redni prodaji cenejši kot pri nas doma. Paradižnik mutti, in to dve veliki konzervi, dobite tukaj za ceno ene v Sloveniji, za štiri pa boste plačali 3,29 evra, medtem ko bi morali v naših trgovinah zanje odšteti okoli šest evrov. V trgovini Familia stanejo štiri 80-gramske konzerve rio mare 3,99 evra. V Tušu je ta izdelek dva evra dražji. Parmezan v kosih – zlasti zdaj v decembru – prodajajo po različnih, a v glavnem zelo ugodnih cenah. Priljubljeni panetone je v slovenskih trgovinah občutno dražji kot pri sosedih, pa tudi moka in mleko sta v Miljah v promocijskih akcijah veliko cenejša kot v Sloveniji. Pravi užitek je pokusiti tudi druge italijanske izdelke živilske industrije, ki so za nas tukaj finančno bolj dosegljivi, kot so različna vložena sredozemska zelenjava, solatne polivke, namazi, prigrizki …

Sicer pa boste morali sami ugotoviti, ali je trava pri sosedih zares bolj zelena. Mi smo izpeljali enodnevni pregled in prevozili pot od mejnega prehoda na Občinah, skozi središče Trsta in čez mejni prehod v Škofijah nazaj domov. Če k vsoti, ki smo jo porabili za nakup vsega tistega, kar naj bi nujno potrebovali, dodamo še tisto, kar smo kupili, čeprav tega zagotovo nismo potrebovali, če k temu dodamo še porabo bencina in kavico ter kosilo, nam je, seveda, jasno, da smo tudi tokrat zapravili več, ko si lahko privoščimo s povprečnim slovenskim zaslužkom.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana.

osebni arhiv
naslovnica