Po lanskem zatišju ...

Zaradi pirotehnike sta se letos poškodovala mladoletnik in otrok

Mihael Korsika
31. 12. 2021, 19.13
Deli članek:

Zdravniki in policisti so v noči s torka na sredo obravnavali prvo poškodbo zaradi nepravilne uporabe pirotehnike v času božično-novoletnih praznikov. Mladoletnik je na srečo utrpel »le« udarnino in buško na čelu ter ožgano veko. V UKC Ljubljana vsako leto obravnavajo eno do tri hujše poškodbe, je povedal travmatolog Simon Herman. Leta 2016 je 14-letnik ostal brez obeh rok.

Sašo Švigelj
Po navedbah travmatologa Simona Hermana je 52 odstotkov poškodovanih najstnikov.

Zaradi zaprtja družbe in epidemije covida so imeli policisti najmanj dela zaradi nedovoljene uporabe pirotehnike, kar dokazujejo tudi podatki.

Lani so namreč zasegli dobrih štiri tisoč kosov, kar je bilo najmanj v zadnjih sedmih letih, medtem ko so letos do 28. decembra zasegli že več kot 9100 kosov. Letos so obravnavali še poškodovanje premoženja, ko je neznani objestnež s pirotehniko poškodoval prenosno stranišče.

V skladu z zakonodajo se lahko pirotehnični izdelki prve kategorije, katerih glavni učinek je pok, uporabljajo od 26. decembra do 1. januarja. Mladoletniki lahko pirotehnična sredstva uporabljajo le ob navzočnosti odrasle osebe.

Nepravilna uporaba baterije in prepovedane petarde

V noči s torka na sredo so policisti in zdravniki obravnavali prvo poškodbo zaradi pirotehnike v novoletnem času in drugo letos. Oba poškodovanca sta bila mlajša od 18 let.

Prvega januarja se je poškodoval trinajstletni otrok, ki mu je v roki razneslo petardo. »Dobil je opekline po roki in obrazu. Poškodba je bila klasificirana kot lahka telesna poškodba,« so sporočili z Generalne policijske uprave.

Pred tremi dnevi pa so v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru oskrbeli poškodovanega mladoletnika. Po navedbah travmatologa Simona Hermana, ki je mladoletnika obravnaval, se je ta poškodoval zaradi nepravilne uporabe pirotehnike. Fant je namreč baterijo s svetlobnimi raketami prižgal, ko je bil sklonjen nadnjo. Pri tem je utrpel udarnino in buško na čelu ter ožgano veko, je za Novice Svet24 povedal Herman.

Število poškodb se zmanjšuje

V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana statistiko glede poškodb, povezanih z uporabo pirotehničnih sredstev, vodijo že od začetka tisočletja. »Od začetka tisočletja, govorim o sezonskih številkah, se število poškodovanih ves čas zmanjšuje,« je za Novice Svet24 povedal Herman. V lanski sezoni, torej decembra in na začetku januarja letos, je bilo zaradi zaprtja države v času epidemije zelo malo poškodb. Obravnavali so dve poškodbi, eno 19. decembra 2020, drugo pa 1. januarja letos.

Po njegovih besedah so najpogosteje poškodovane roke in obraz. »Po večletnem povprečju so v dobri polovici primerov poškodovane roke, približno tretjina je poškodb glave, predvsem obraza. Preostanek so poškodbe trupa, spodnjih okončin, a je teh poškodb glede na celoten delež zelo malo,« pravi Herman.

Policisti se vsako leto soočajo tudi z objestno uporabo pirotehnike, pri kateri pride do poškodovanja premoženja. Od leta 2013 je policija obravnavala skupno 235 primerov poškodovanja premoženja zaradi pirotehnike, so sporočili z Generalne policijske uprave. Število primerov se sicer z leti zmanjšuje. Medtem ko so policisti leta 2013 obravnavali 47 primerov, so jih leta 2020 »le« deset.

Večina poškodb je sicer po njegovih navedbah blagih, medtem ko v UKC Ljubljana povprečno na leto obravnavajo eno do tri poškodbe, katerih posledica je trajna invalidnost. »Da nekomu odnese prst ali celo izgubi vid na enem očesu, zelo redko pa na obeh, a se je tudi to že zgodilo,« pojasnjuje Herman. V zadnjih letih je največjo posledico utrpel 14-letnik s Šentjurskega, ki je leta 2016 ostal brez obeh rok. Nekateri posamezniki, ki so utrpeli najhujše posledice, po navedbah Hermana kasneje sodelujejo v kampanjah za varno uporabo ali proti uporabi pirotehnike.

Med poškodovanimi je največ fantov, medtem ko so poškodbe pri dekletih po navadi povezane z objestnostjo, ko so neodgovorni posamezniki metali petarde v množico, je še dejal Herman.

Po večletnem povprečju od leta 2001 je med poškodovanimi 52 odstotkov najstnikov, starih od 10 do 20 let, s 13 odstotki sledijo otroci do desetega leta, okoli deset odstotkov poškodovancev pa je starih od 20 do 30 let.

Leta 2016 zasegli 170 tisoč kosov

Kot že zapisano, so policisti letos do 28. decembra zasegli 9131 kosov ognjemetnih izdelkov. Daleč največ pirotehnike so sicer policisti v zadnjih letih zasegli leta 2016, ko so na uničenje poslali nekaj manj kot 170 tisoč kosov.

Po navedbah policije med najpogostejše kršitve spadajo prodaja, nakup, posedovanje ali uporaba ognjemetnih izdelkov, ki so namenjeni le pravnim osebam ali podjetnikom, ki imajo  ustrezno dovoljenje, ali ognjemetnih izdelkov druge in tretje kategorije, katerih glavni učinek je pok.
»Statističnih podatkov o starosti kršiteljev ne vodimo,« so nam sporočili z Generalne policijske uprave.