po neuspešnih pogovorih z Urbanijo

Veselinovič odstopil z mesta direktorja STA, ki je tik pred finančnim zlomom

J.P.
30. 9. 2021, 08.13
Posodobljeno: 30. 9. 2021, 09.05
Deli članek:

Pogovori z direktorjem Ukoma so bili neuspešni.

Bobo
Borut Pahor je zagnal dialog o financiranju STA.

Direktor STA Bojan Veselinovič je danes sporočil, da so bili pogovori z direktorjem Ukoma Urošem Urbanijo glede pogodbe o javni službi za leto 2021, ki so se zvrstili po posredovanju predsednika republike Boruta Pahorja, neuspešni.

Sporočil je tudi, da je obvestil Nadzorni svet STA, da z današnjim dnem odpoveduje Pogodbo o zaposlitvi in poslovodenju in odstopa s funkcije direktorja STA. Ob 10. uri bo podal izjavo za medije v avli poslovne stavbe Eurocenter na Tivolski 48 ob upoštevanju vseh epidemioloških priporočil NIJZ.

Spodaj objavljamo. njegovo izjavo za javnost.

»Odstopam.

Ne morem in nočem pristati na pogoje, s katerimi predstavnik vlade izsiljuje plačilo za javno službo, ki jo Slovenska tiskovna agencija opravlja brezplačno zdaj že 273. dan.

Vrhovno sodišče je nedvoumno povedalo, da je država po zakonu dolžna mesečno plačevati za javno službo STA. To je dolžna letos storiti tudi brez pogodbe, pa smo se o njej kljub temu pogajali. Žal se je izkazalo, da gre le za novo obliko namernega zavlačevanja z vedno novimi zahtevami.

Rešitev položaja STA in spoštovanje obvez, ki jih nalaga zakon, sta očitno v nasprotju s političnimi interesi sedanje vlade. Sprejela je uredbo o STA in na skupščini STA še sklepe, s katerimi je odložila začetek celovitega financiranja STA, ki je nesporno po zakonu njena obveza. Uredba postavlja temelj za takšno pogodbo, ki bi nasilno spremenila uspešen poslovni model STA, zmanjšala našo tržno dejavnost, prihodke in s tem število zaposlenih. In predvsem: prikrila bi do zdaj neplačan dolg do STA, ki ga država dolguje na podlagi zakona. Uredba nikoli, sploh pa ne v obdobju pred koncem junija, ko je začela veljati, ne more biti podlaga za takšno pogodbo, ki bi pogojevala višino in način obračunavanja nadomestila po principu štetja fotografij in novinarskih prispevkov ter predpisovala njihove dolžine v odstavkih. Rešitev pa je na dlani: plačilo na osnovi zakonskih obveznosti.

Pri teptanju novinarske avtonomije ne bom nikoli sodeloval.

Verjamem, da bodo z mojim umikom nastale razmere, ko se bo še dodatno izbistril odnos vlade do STA. V osnovi je pri sporu vlade z STA ves čas šlo za njen odnos do neodvisnosti medijev in za poskus podrejanja agencije. Če bo STA vztrajala pri svojih zahtevah, bo nedvomno uspela na sodišču in bo vlada najkasneje takrat poplačala svoj dolg.

Ponosen sem na delo, ki smo ga opravili z ekipo STA. Dobro smo delali. O kakovosti našega dela govori predvsem zaupanje, ki si ga je z visokim profesionalizmom vseh ekip, uredniške, novinarske, tehnološke in tudi poslovodne, pridobila STA pri svojih poslovnih partnerjih in uporabnikih naših storitev v zadnjih desetih letih.

O kakovosti pričata tudi ugled STA v mednarodnem prostoru, na prav poseben način pa še posebej podpora, ki so nam jo izkazali državljani z donacijami, zato da bi uspeli v svojem boju za preživetje STA. Za njihovo podporo, ki je izraz širše družbene zahteve po spoštovanju vladavine prava in svobode medijev, je sedanja ekipa STA še posebej hvaležna. To ji daje novo moč, potrditev in veljavo. V čast mi je bilo biti njen del.«

Tik pred finančnim zlomom

Predsednik nadzornega sveta STA Mladena Terčelja je sporočil, da bodo sklical nujno sejo nadzornega sveta, na kateri bodo preučili nastale razmere, »saj bo treba najti rešitev za nadaljnje vodenje in obstoj družbe STA.«

Predstavniki zaposlenih na STA obžalujejo, da ni prišlo do dogovora. »Predlog Ukomove pogodbe vsebuje pogoje, ki za novinarsko delo niso sprejemljivi, prav tako pa ne zagotavljajo institucionalne in s tem finančne avtonomije STA. Po eni strani bi bila namreč višina financiranja javne službe STA povsem odvisna od presoje direktorja Ukoma glede tega, kaj se bo plačalo in kaj ne, po drugi strani pa bi zaradi na novo postavljenih omejitev prišlo do velikega izpada tržnih prihodkov,« so sporočili ter dodali, da pričakujejo izpolnjevanje Zakona o STA in tudi tako imenovanega sedmega protikoronskega zakona, ki v 66. členu jasno nalaga vladi, da zagotovi sredstva STA za opravljanje javne službe za leto 2021 v skladu s sprejetim Poslovnim načrtom STA, »ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo«. »To stališče je nedavno potrdilo tudi vrhovno sodišče, o tem v 7. členu govori celo uredba vlade o opravljanju javne službe STA, ki pravi, da "če letna pogodba za leto 2021 ni sklenjena, se storitve javne službe plačujejo" v skladu s PKP 7. Izpostavljamo tudi besedo "plačujejo", kar pomeni redno plačevanje, ne plačilo "nekoč". Obžalujemo, da vlada že krši lastno uredbo, za katero smo sicer prepričani, da je v nasprotju z Zakonom o STA, o čemer poteka tudi spor pred upravnim sodiščem,« so še sporočili.

Dodali so še, da so v fazi tik pred finančnim zlomom. »Zaposleni na STA pričakujemo, da bodo odgovorni urgentno razrešili položaj in to na način, da bo spoštovana zakonodaja in ohranjena institucionalna avtonomija in uredniška neodvisnost STA. Vsakršnim poskusom pritiskov na novinarsko delo ali škodljivim odločitvam, ki bi peljale v nadaljnji razkroj agencije, pa bomo tudi v prihodnje odločno nasprotovali in o tem sproti obveščali domačo in tujo javnost.«