Včeraj ste na naših straneh brali intervju z Brankom Majeričem, kmetom s Ptujskega polja, ki že 20 let ne orje svojih njiv. V praksi je testiral sistem ohranitvenega kmetijstva, s katerim učinkovito »menedžira« plevel, donosi njegovih njiv pa so povsem primerljivi s konvencionalnim kmetijstvom. Majerič dobiček ustvarja predvsem na račun prihrankov, ki jih šteje v zmanjšanih stroških z gorivom, stroji in gnojili. Kaj piše v drobnem tisku? Njive ne smete orati vsaj pet let; v tem času boste občutili povečan pritisk plevela, po nekem obdobju pa se ta zmanjša.

majerič8
Črtomir Goznik
Branko Majerič

A Majerič je le eden od pionirjev te metode, drugi je asistent na Biotehniški fakulteti UL Rok Mihelič, ki je slovenske inovacije v polju ohranitvenega kmetijstva predstavljal na letošnjem 8. svetovnem kongresu ohranitvenega kmetijstva v Švici. Koncept kompostirne obdelave tal so med letoma 2011 in 2015 skupaj razvili predavatelj in raziskovalec Mihelič, kmet Majerič in specialist za kmetijske stroje Milan Rebernik.

»Gre za uporabo specialnega stroja s posamično vpetimi velikimi nazobčanimi diski, ki so nameščeni v štirih vrstah. Diski posnemajo delovanje motike – delujejo tako, kot so včasih tla okopavali na roke; diski prerežejo rastlinske ostanke in plevelne rastline ter spodrežejo tla pod najbolj primernim kotom (18 stopinj). S strojem delujemo plitvo, največ do globine desetih centimetrov, pri čemer prerahljamo tla brez agresivnega drobljenja talnih agregatov in brez tlačenja tal,« pojasnjuje Mihelič.

Rok_Mihelič_2019
Wikidata
Raziskovalec Biotehniške fakultete UL Rok Mihelič je Majeričevo metodo znanstveno verificiral.

Tla zaradi tega ohranijo dobro strukturo, po obdelavi ostanejo rahla, zračna in sposobna vsrkavanja padavinske vode. »Plevelne rastline so spodrezane, rastlinski ostanki pa delno premešani s tlemi, vsi ostanki pa so bili pri gibanju tal med obdelavo v stiku s tlemi in so zato inokulirani s koristnimi aerobnimi talnimi organizmi, ki tako začnejo uporabljati ostanke za svojo prehrano,« nadaljuje Mihelič.

Po več letih tovrstne obdelave se začne kopičiti humus

»Tla moramo obdelovati čim manj agresivno, slojev tal ne smemo obračati niti preveč porušiti fizikalnih razmer v tleh, ker želimo ohraniti biološko pestrost organizmov v tleh. Tla morajo biti ves čas pokrita z rastočimi posevki ali rastlinskimi ostanki (vsaj 30 odstotkov površine), obenem pa mora kmet skrbeti za ustrezno vrstenje rastlin in veliko biološko pestrost tudi nad tlemi. Le na ta način lahko zmanjšamo erozijo, povečamo izkoristke dodanih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev ter s tem zmanjšamo njihove presežke in izgube,« Mihelič razloži, kako s tem dosežemo kakovostna tla, ki v tem sistemu služijo kot temelj trajnostne pridelave.

Po nekaj letih tovrstne obdelave se v zgornjem sloju nakopiči humus, pravi Mihelič, ki ob tem poudarja, da se tla za setev tako pripravi v le enem hodu. Pri tem »porabimo od dva- do trikrat manj časa in prav toliko manj fosilne energije kot pri konvencionalnem sistemu obdelave tal s plugom in naknadno predsetveno pripravo setvišča«.

Sistem je znanstveno verificiran v dolgoletnih poskusih

»Vse te trditve imamo dokumentirane in verificirane v znanstvenih dolgoletnih poljskih poskusih, ki jih skupaj s kmeti vodimo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, pri čemer tesno sodelujemo tudi z znanstveniki mariborske univerze, fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede,« poudarja Mihelič.

Jože Podgoršek
STA
Jože Podgoršek, minister za kmetijstvo.

Ob tem bi razumen človek pomislil, da bo z raziskavami in prakso podprt sistem kmetovanja kmalu povzet v kmetijsko politiko države. A ni tako. Na ministrstvu za kmetijstvo odgovarjajo, da so z ohranitvenim kmetijstvom seznanjeni. Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo jim je že leta 2018 posredovalo pobudo za vključitev v strateški načrt, ki so jo celo vključili v prvi osnutek Skupne kmetijske politike 2023–2027, vendar so nato prevladali interesi velikih. »Večina deležnikov je nasprotovala vključitvi ohranitvenega kmetijstva v Strateški načrt, mnenja pa so bila deljena tudi na strani strokovne javnosti,« odgovarjajo na ministrstvu. Kdo so bili ti deležniki in kakšni so bili njihovi argumenti, niso razjasnili.

Z nejasnimi odgovori ministrstva za kmetijstvo se nismo zadovoljili. V prihodnjih dneh pričakujemo pojasnila, kdo konkretno so strokovnjaki in kmetje, ki so dosegli, da davkoplačevalski denar končuje na računih tistih, ki blokirajo znanost in inovacijo.

Ministrstvo zanimajo le kratkoročne rešitve

Razumen človek bi nadalje pomislil, da odločevalci ob podnebni krizi razmišljajo dolgoročno, nemara celo strateško? Prav nasprotno, ohranitvenega kmetijstva v strategijo niso vključili, ker »učinke kaže na dolgi rok. Če po letu 2027 ministrstvo z ukrepi SKP ne bi več podpiralo ohranitvenega kmetijstva, bi upadel tudi interes pri kmetih za tovrstno kmetovanje,« je ministrstvo odgovorilo domnevno v nameri, da s tem argumentira svoja stališča.

»Vsi ti pristopi imajo ključen predpogoj izobraženega kmeta,« je koncept ohranitvenega kmetijstva komentiral agrarni ekonomist Aleš Kuhar. »To je primerno le za najnaprednejše kmetovalce. So pa ti pristopi zelo obetavni, ne le zaradi ekonomskih učinkov, temveč tudi zaradi pozitivnega učinka na potrošnike in okolje.«

Aleš Kuhar
sta
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar

Mar jih ne bi morali prav zato spodbujati na ravni države? »Težko komentiram, kaj država počne. V splošnem pa lahko rečem, da je pri načrtovanju kmetijske politike v Sloveniji marsikaj narobe,« odgovarja Kuhar, »če bi bil v poziciji odločevalca, tedaj bi takšne iniciative nedvomno bil zelo vesel.«

Za ohranitvene kmete tolažilna nagrada, njena višina še ni znana

»Kljub temu so predvideni ukrepi, ki spodbujajo posamezne elemente ohranitvenega kmetijstva, v okviru  intervencije Shema za podnebje in okolje (SOPO) ter v okviru intervencije  Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP),« mirijo na ministrstvu za kmetijstvo. »V okviru SOPO so predvidene pointervencije: Naknadni posevki in podsevki, Ozelenitev njivskih površin prek zime in Konzervirajoča obdelava tal. V okviru KOPOP pa poditervenciji Ohranjanje kolobarja in Setev rastlin za podor.«

Ukrepi so predvideni kot podintervencije, ker pa usklajevanje finančnega razreza skupne kmetijske politike še poteka, na ministrstvu še ne morejo podati višine sredstev, ki se bodo stekla na ta naslov.