Roglič je za minuto in sekundo prehitel drugega Dumoulina. Tretji je bil Dennis, ki je zaostal še tri sekunde več.

Medtem ko je Primož vrtel pedala na zahtevni progi v okolici Fudžija, so v Zagorju stiskali pesti njegovi najbolj zvesti navijači, tudi domačini iz njegovega rodnega Kisovca.

navijači, zagorje, primož-roglič, slavje
Bobo
Zmaga!

Znova na vrhu, "kjer si zasluži biti"

"Kot sem rekel, neverjetno je v bistvu. Zase bi rekel, da nisem ravno specialist za kronometer ali kakorkoli, lahko pa naredim dober kronometer. Sem izjemno vesel in ponosen," je še pred podelitvijo kolajn dejal 31-letnik Rogla.

Slovenija pred letošnjim igrami v kolesarstvu še ni imela kolajne, tokrat pa je na dveh cestnih preizkušnjah vknjižila dve, po zaslugi dvakratnega zmagovalca Vuelte tudi najžlahtnejšo.

"Zavedali smo se, da imamo tako ekipo, da je vse mogoče. Ampak tako, kot lahko zmagaš, si lahko tudi šesti, a vseeno dober. Fenomenalen je bil Primož. Videlo se je že pred cestnimi treningi, da je Primož pravi. Na cestni dirki ni imel dneva, danes pa znova na vrhu, kjer si zasluži biti," je po preizkušnji za RTV Slovenija dejal kolesarski selektor Andrej Hauptman.

primož roglič1
STA
Primož in njegova zlata medalja.

Dodal je, da je bilo od začetka težko spremljati preizkušnjo, nato pa je Roglič s svojo vožnjo pomiril tiste, ki so ga spremljali v avtu. "Težko je bilo spremljati, vsak ovinek smo trepetali. Ves čas smo bili živčni in pogledovali proti tekmecem, kako vozijo za nami. Bili pa smo vse bolj mirni, saj je bila prednost vse večja. Težko je vse opisati zdaj. Krč me je zgrabil v dlan od stiskanja mikrofona in tuljenja vanj. Zdaj je vsega konec. Ko bomo doma čez kakšen teden, se bomo bolj zavedali, kaj nam je uspelo," je še dodal Hauptman.

"Nihče ne more ustaviti Rogliča, niti ciljna črta," je bil šaljiv posnetek, ki je hitro zakrožil po medmrežju, ko je 31-letnik še malce podaljšal olimpijsko preizkušnjo.

Tudi slovenski junak dneva je bil v cilju kar malce presenečen. "Res je, nihče mi ni nič rekel po radijski zvezi. Dosti podobno je vse videti v zaključku. Rekel sem si sicer, 'to je to', ko sem s kolesom prečkal črto. Ampak nihče mi ni nič rekel, tudi nikogar ni bilo tam blizu. Vprašal sem se, 'pišuka, moram še malo dlje iti?'. Je pa bilo še toliko moči oziroma sem imel dovolj 'šusa', da me je v tem delu še odneslo naprej," je simpatično za RTV Slovenija dejal dobitnik zlate kolajne.

Bržčas je bil tudi pod vtisom močnih zadnjih besed selektorja Andreja Hauptmana iz avtomobila, da je želel kar nadaljevati. "Ajde, gremo vse ven dat', da ti ne bo kaj žal. Ajde, gremo po zlato. Do cilja moraš priti mrtev, ajde, gremo po zlato," je v mikrofon kričal Hauptman.