Svetovalke, ki to niso

Podhranjeni dojenčki na slovenskih urgencah, ker so mame pod pritiski

Polona Krušec
27. 6. 2021, 17.04
Posodobljeno: 27. 6. 2021, 17.04
Deli članek:

Marsikatera mamica se zdrzne ob pogledu na družbena omrežja in tam prisotne skupine, v katerih se povezujejo, da se pogovarjajo med sabo in si svetujejo o materinskih temah. Vzdušje med njimi je napeto in nič kaj podporno. Celo nevarno.

Dreamstime
Slovenke se morajo v svoji novi vlogi mame pogosto znajti kar same.

Pa ne samo to. Pasti na nove mame ne prežijo samo na družbenih omrežjih, ampak tudi sicer, ko v svoji novi vlogi iščejo odgovore na vprašanja, ki se jim porajajo, in nasvete.

Če izpostavimo samo dojenje, ki marsikateri ženski, ki je pravkar povila novorojenčka, dela preglavice, je ob tem mogoče v Sloveniji najeti svetovalke za dojenje. A pozor, v večini primerov gre za laike, ki svoje storitve naslanjajo le na lastno izkušnjo z dojenjem in druge informacije, ki so jih vsrkali v svoj vprašljivo objektiven mehurček.

Začne se že v porodnišnici, izvemo iz pogovora z ženskami, povezanimi v eno od facebook skupin, s katero navežemo stik, da izvemo njihove izkušnje. »Porodnišnice imajo stališča, da vsaka mama proizvede dovolj mleka za svojega otroka. Medicinske sestre, če dojenje ne steče, tako zelo z odporom prinesejo dodatek mleka in ti očitajoče, v neverbalni in verbalni komunikaciji, dajo vedeti, da se premalo trudiš, da nekaj ne delaš prav, da moraš vztrajati, da je to vendar naravno,« o svoji izkušnji, ki ji prikimavajo še druge mame, priča Katarina.

To je realnost

Številne od njih, ki so raziskovale, ali to drži, so ugotovile, da raziskave v svetu kažejo, »da 15 odstotkov žensk ne more dojiti zaradi nezadostne količine mleka, da 44 odstotkov žensk, ki rodijo prvič, izkusi zapoznel naval mleka ali težave z zalogo in da dojenje še zdaleč ni tako popolno, učinkovito ali možno za vsako od nas«, nadaljuje Katarina. Celo osrednji dokument z navodili in priporočili za dojenje, ki ga je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), navaja, da »je večina žensk sposobna dojiti. Dojenje je spretnost, ki se je lahko naučimo.« Nikjer pa ne navaja, da to včasih tudi ni mogoče in kaj so smernice, navodila v tem primeru.

Glavno slovensko porodnišnico, Porodnišnico Ljubljana, smo soočili s kritikami o pritiskih v zvezi z dojenjem. Na očitke so dejali, da so spletne klepetalnice in družbena omrežja neprimerni za posplošeno, objektivno oceno stanja na nekem področju, ne le na področju dojenja. »Po izkušnjah se oglaša peščica nezadovoljnih, ki pišejo nepreverljivo vsebino pod skrito identiteto, kar lahko nezadovoljstvu daje dodaten zagon. Stališče ljubljanske porodnišnice je spodbujanje dojenja s podporo materam in omogočanje optimalnih pogojev za dojenje, kar vključuje sobivanje od rojstva do odpusta, prikaz veščine dojenja, prepoznavanje težav in zgodnjo pomoč, preverjanje uspešnosti s spremljanjem teže novorojenčka ter količine mleka ob podoju in podobno ter dodajanje adaptiranega mleka, ko je to potrebno. Vse pa vedno z obveščenostjo ter soglasjem matere. Naše izkušnje sicer kažejo, da mnoge mame dodatka sploh ne želijo, tudi v primeru, ko se medicinskemu osebju zdi koristen,« so dejali.

Psihološki vzroki

Dodali so, da so matere v slovenskih porodnišnicah v povprečju le dva do tri dni »in je v tako kratkem času nemogoče zanesljivo oceniti, kakšna bo uspešnost dojenja v naslednjih mesecih, zato se je do navedb o pritiskih porodnišnic, zagotavljanju v porodnišnici, da bo otrok – tudi čez tedne – dobil dovolj mleka z dojenjem, težko opredeliti. Poudarjamo, da je v Sloveniji odlična mreža patronažnih medicinskih sester ter pediatričnih primarnih ambulant, ki uspešnost preverjajo, materam svetujejo in poskrbijo, da dojenček dobi vse, kar potrebuje.«

Iz ljubljanske porodnišnice so nam sporočili še, da je »narava pri sesalcih, kamor sodi tudi človeški mladič, predvidela 'samooskrbo' in pri večini optimalno rast in razvoj (vsaj) do šestega meseca zagotovi izključno dojenje. Seveda pa so doječe matere, ki zaradi različnih razlogov (včasih tudi psiholoških) nimajo dovolj mleka. In so dojenčki, ki se zaradi nezrelosti ali bolezni ne morejo dojiti. Pri teh pridejo v poštev drugi načini hranjenja.«

Kritike na ljubljansko porodnišnico slišimo še od ene od mam. »Prosila sem jih, naj mi pokažejo, kako pravilno pristaviti otroka. Pa je prišla sestra, potisnila dojenčkovo glavo v mojo dojko in šla. Da ne govorim o tem, kako neusklajene nasvete dajejo. Ena sestra pravi: črpajte, druga: ne toliko črpati, tretja: dodajte adaptirano mleko, četrta: dodajate preveč. Skratka mleka ni bilo, vse me je bolelo, otrok je jokal, teža mu je padala. Spraševala sem se, kako ga nisem zmožna nahraniti. Potem pa me je nekega dne na jutranji viziti dr. Andreja D. A. vprašala, ali dojim, in v solzah sem ji povedala, da ne, da sem imela carski rez in da nama ne gre. Namesto besed spodbude mi je rekla: 'Po carskem rezu se vse izgovarjate na to. Vi bi morali že drugi dan po carskem rezu polno dojiti!' To me je po dnevih katastrofalnih odnosov v ljubljanski porodnišnici popolnoma strlo,« je dejala novopečena mamica Tina.

Kako dojijo matere v Sloveniji

Leta 2018 je pod okriljem NIJZ stekla prehranska raziskava, ki je odgovorila na vprašanje, kako dojijo matere v Sloveniji. Rezultati so pokazali, da se prehrana večine dojenčkov pri nas v prvih dneh res začne z dojenjem (90,2 odstotka mater doji prve dni otrokovega življenja), a med prvim in tretjim mesecem mlečno formulo dodaja že 39 odstotkov staršev. Pri šestih mesecih se doji le še dobra polovica otrok, pri enem letu pa le še dobrih 20 odstotkov malčkov. Dejstvo je torej, da skoraj polovica otrok do tretjega meseca že dobiva tudi mlečno formulo.

Huda podhranjenost

Naše osrednje sogovornice Katarine to ne čudi. »Javnost je torej zmotno prepričana, da večina mam doji. Ni res. Iz takega ali drugačnega razloga ne zmorejo in že prve mesece otrokovega življenja dodajajo adaptirano mleko. In naj opozorim, da to, da ne dojijo, ni posledica tega, da se ne bi trudile, ali njihove kaprice, pač ne morejo iz z zdravstvenega vidika povsem priznanih razlogov. No, priznanih že, vendar ne tako zelo v Sloveniji, kar ima za posledico, da je v mame, ki imajo težave z dojenjem, uperjenih veliko grdih pogledov in s tem nepotrebnega pritiska. Naj vam povem, da so posledice tega, da mamice nimajo prave podpore za dojenje, in odpor stroke do adaptiranega mleka, celo hospitalizacije podhranjenih otrok! Imam neuradno informacijo, da je ena od slovenskih urgenc v enem letu sprejela okoli 20 do 30 kritično podhranjenih otrok, ker so bile njihove mame od porodnišnice in okolice preparirane z nasveti, naj samo dojijo, saj imajo same dovolj mleka, naj nikar ne dodajajo. To je katastrofa! Nevarno,« poudarja Katarina. Ljubljanska porodnišnica nam je sicer glede te neuradne informacije dejala, da z njo niso seznanjeni.

(Ne)varna pomoč

Mame sicer v luči teh pritiskov poskušajo najti vse možne načine, da bi otroku res lahko ponudile dovolj svojega mleka, zato iščejo pomoč. Najemajo svetovalce za dojenje, ki jih ob preverbi svetovnega spleta v Sloveniji naštejemo vsaj deset.

S tem, da si mama vzpostavi podporno mrežo, na katero se lahko nasloni za lažje dojenje, ni nič narobe, a naj bodo ključni v tej zgodi zdravstveni strokovnjaki oziroma organizacije, ki nudijo posebej izobražene in usposobljene svetovalke in svetovalce za dojenje in laktacijo, kot so La Leche League Slovenija, Društvo za podporo in pomoč doječim materam (LLL Slovenija) in IBLCE Slovenija ter Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. Predstavimo samo eno od njih, in sicer IBLCE Slovenija, ki združuje izkušene zdravstvene delavce s specialističnimi ravnmi magistrske težavnostne stopnje. Strokovnjaki z nazivom IBCLC so se dolžni nepretrgano izobraževati in ponovno pridobiti spričevalo vsakih pet let. Zavezujejo jih etični kodeks in standardi prakse. Podobno visoki kriteriji veljajo tudi pri ostalih prej naštetih organizacijah.

Tudi v Porodnišnici Ljubljana priznavajo izključno tiste svetovalke za dojenje, ki imajo opravljen zahteven izpit IBCLC. Pogoj je 100-urni tečaj, ki je nadgrajen s 1000 urami praktičnega dela, pa seveda predhodna ustrezna izobrazba, kar pomeni, da je oseba, ki bo postala svetovalka, medicinska sestra, zdravnik oziroma ustrezno izobražen medicinski kader.

120 evrov za otroka na dojki

A na trgu najdete samooklicane svetovalke za dojenje, ki se opirajo bolj ali manj samo na lastno dojilsko izkušnjo in na informacije o dojenju iz svojega mehurčka, ki je lahko pristranski, in niso nujno v skladu z od zdravstvene stroke priznanimi smernicami za dojenje. Te svetovalke vam ponujajo rešitve, ki jih lahko od njih dobite po telefonu; nekajminutna svetovanja stanejo okoli 20 evrov, bolj priljubljena pa so svetovanja na domu, ki stanejo okoli 100 evrov. »Najela sem svetovalko za dojenje, ki je za obisk zaračunala 100 evrov. Ko je prišla, me je pogledala in rekla, da je vse super in da naj kar nadaljujem, zraven pa mi je prinesla polno vrečko reklamnega materiala in testerjev kremic za hemoroide in podobno. Po enem tednu sem jo kontaktirala še enkrat, saj ni bilo nič bolje. Njen nasvet je bil, naj sina peljem na kraniosakralno terapijo. Potem pa mi je bilo dovolj. Ni večje bolečine od spoznanja, da je tvoj otrok lačen, da ga ne moreš nahraniti. In ni večjega olajšanja od priznanja, da obstaja način, da ga lahko. Da obstaja adaptirano mleko, ki tvojega otoka nahrani in mu da vse, kar potrebuje. Ko zdaj gledam nazaj, se mi zdi celo sebično za vsako ceno vztrajati pri dojenju, če slednje ne steče. Samo zaradi občutka, da si dobra mama, ker dojiš. Ne, dobra mama je tista, ki svojega otroka nahrani,« je o svoji izkušnji s svetovanjem povedala Mojca.

To je realnost

Nazaj h Katarini, ki pravi, da ko je dojela, »kako precenjen je učinek dojenja ter kako slabotni so znanstveni dokazi, ki podpirajo splošno znane trditve o dojenju, sem se odločila, da svojo zgodbo in ugotovitve delim z mamicam po facebook skupinah. Naletela sem na plaz kritik, da strašim mamice, da naj si poiščem strokovno pomoč. Med kritikami pa se je našlo tudi nekaj pozitivnih odzivov, zato sem sklenila, da ustvarim facebook skupino Nahranjen je najboljši, v kateri lahko mamice s podobnimi izkušnjami delijo svoje zgodbe in hkrati dobijo realne informacije o dojenju in hranjenju z adaptiranim mlekom, brez pritiska izključnega dojenja.«

O skupini mamic sogovornica pravi, da so se združile zaradi nuje. »Počutimo se zapostavljene s strani odgovornih, ker v svojem pristopu, podpori in informacijah ignorirajo resničnost toliko staršev, in to je uporaba adaptiranega mleka. Z uporabo izrazov, kot je 'zalivanček', v javno dostopnem informativnem gradivu samo še vtirajo sol v rano mamicam, ki ne dojijo polno. V naši skupini poudarjamo, da morajo matere razumeti, da jih biološka funkcija, kot je dojenje, ne definira kot mame in da je način hranjenja zdravega otroka izključna intimna odločitev vsake posameznice, in ne stvar javne debate. Ženske v naši skupini lahko odkrito govorijo o travmah in stigmi, ki jih doživljajo samo zato, ker na drugačen način hranijo svoje dojenčke.«

Osem mesecev kasneje ima skupina že več kot 780 članic, strokovno moderatorko, ki je diplomirana medicinska sestra, in spletno stran, ki ponuja informacije o dojenju, uporabi adaptiranega mleka ter varnem in zadostnem hranjenju dojenčkov na podlagi najnovejših znanstvenih raziskav.