A kljub temu so ukrepe nekoliko sprostili, kar je mnoge presenetilo. Večina je bila celo zadržana ob odprtju trgovin, frizerskih in kozmetičnih salonov.»Saj zmoremo brez, dajmo, Slovenci«, »Pokažimo, da smo odgovorni – ne izkoriščajmo sprostitev, ki so nam jih namenili«, ste drug drugega spodbujali na družbenih omrežjih, in roko na srce, ko sem to videla, sem začutila ponos, predvsem pa upanje.
V tej luči naj izpostavim dogodek, ki sem mu pričala prejšnji teden in me je ganil. Živim v enem od ljubljanskih blokov. Zjutraj sem odšla po pošto in pred glavnim vhodom je čakal mlajši moški z žensko na vozičku. Gospo sem prepoznala. Naša soseda iz stanovanja nekaj nadstropij nižje. Verjetno jo spremlja sin, ki ne živi z njo. Se ji kljub maski, ki jo imam, nasmejem in ji pomaham, ona pa pozdravi nazaj. Videti je izčrpana, utrujena. »Vam odprem vrata, bosta lažje noter zapeljala?« ju vprašam. »Ne, ne, hvala. Samo čakava, da na hodnikih in v skupnih prostorih ter dvigalih ne bo nikogar, da lahko mamo varno, ne da bi se s kom srečala, odpeljem domov. Je v rizični skupini. Brez zamere,« je dejal. Ko to slišimo, se nemudoma iz skupnih prostorov na prosto odstranimo poštar, jaz in še tri osebe, ki so ravno takrat hotele v notranjost. Ena od njih celo pokliče gospoda, ki čaka na dvigalo, in ga prosi, ali se lahko umakne ven, da bi lahko dvojica varno vstopila.
Se mi zdi, da nas je takrat vse zadelo. Kar malo čustveno sta obstala ob naši potezi. In mi tudi. Ker je vse steklo tako gladko, spontano, brez dogovora. Samo šli smo. S pogledi smo ju nato spremljali do dvigal in vsak si je vzel minuto ali dve za razmislek. Bil je trenutek streznitve za vse, ki je še niso doživeli. Veste, kako to vem? Ker si je ženska s psom masko takoj namestila še čez nos, gospod in gospa, ki sta si stala preblizu, sta se razmaknila, poštar se je potipal po obrazu in preveril, ali mu obrazna zaščita stoji tako, kot mora, in ženska, ki je imela v roki vrečko iz trgovine, je, da bi v vzdušje vnesla malo topline in še več sočutja, ki se je ravnokar rodilo, vprašala, kako smo.
V hipu smo vsi pred svojimi očmi uzrli seznam ukrepov, priporočil in začeli delati kljukice, kaj je izpolnjeno, kaj ni. V hipu smo bili vzorni in zgledni. V notranjost smo potem vstopali počasi in posamično. V dvigalo smo šli eden po eden. In na koncu smo se med sabo pozdravili in si zaželeli obilo zdravja. Zame je bila ta izkušnja intenzivna, ker mi je pokazala nekaj pomembnega.
Veste, kaj sem ob tem ugotovila? Da vsi še kako dobro vemo, kaj je prav. Jasno nam je, kateri so najosnovnejši (samo)zaščitni protokoli (maska, razdalja, razkuževanje), s katerimi lahko naredimo ogromno. Opažam, da z veseljem vsemu temu zadostite, če le vidite smisel. Ker v tej situaciji, ki vam jo opisujem, ste ga. Ko so vas neposredno seznanili z dejstvom, da je v vaši sredini oseba iz rizične skupine, ste bili vzorni! Mislim, da vem, kaj je ključ(no). Zavedanje, zakaj delamo, kar delamo.
Širjenje virusa je treba zaustaviti in vemo, kako. Stroka je namreč razložila vse. Jaz nimam razloga, da jim ne bi zaupala. Ker je od 1. do 30. novembra, torej v tridesetih dneh, v enem mesecu, umrlo 1072 ljudi! Kar zajemite sapo, ker po tem, ker vam bom povedala zdaj, jo boste morali še enkrat. Od 1. do 14. decembra je umrlo še 617 ljudi! V skupno samo sedmih tednih (!) je torej zaradi posledic covida-19 umrlo 1689 Slovencev! 1689! 1689! 1689! 1689! Ojoj! Ne vem, če lahko izustim kaj drugega. Osebno mislim, da je tako grozljiva bilanca res zadnji klic, poziv k temu, da smo složni in se potrudimo nadeti maske, vzdrževati razdaljo, ostati doma, če se ne počutimo dobro, in se ne družiti ter, ne nazadnje, ne izkoriščati pravkar sprejetih sprostitev …
December je mesec obdarovanja in želja. Zato bom napisala svojo. Našo vlado si želim spoznati v drugačni luči. Želim si, da bi nas presenetila z retoriko, da bi preobrazila to, ki smo je deležni zdaj. Želim si, da bi bila ta bolj človeška. Taka, kot jo ubirajo nekateri tuji voditelji. Svetel primer je novozelandska premierka Jacinda Ardern, ki je dostopna in človeška, neposredna. Ljudi nagovarja s prijaznim tonom in izbira besede, ki vlado in državljane zbližujejo, ne oddaljujejo. Prijetno me je presenetila tudi Angela Merkel, saj je v svojih javnih nastopih veliko bolj topla, ranljiva. Zadnjič je z orošenimi očmi Nemcem sporočila, da bo pred prazniki prišlo do zaostritve ukrepov in da tudi božičnih sejmov ne bo. »Resnično mi je iz srca žal, a če za to plačujemo ceno 590 življenj dan za dnem, to zame ni sprejemljivo,« je dejala. Čutite razliko?
Naj zaključim z besedami dr. Erika Breclja, znanega onkologa ter borca za bolnike in izboljšanje zdravstvenega sistema. »Na onkološkem inštitutu se na vse pretege trudimo za paciente in potem greš po celem dnevu dela domov in vidiš, kako ljudje odhajajo na zabave, se družijo,« nam je potrkal po vesti. Z grenkobo v glasu je sporočil, da smo ga razočarali, in ko to reče Erik Brecelj, je to še toliko bolj boleče slišati. Ker dokler imamo rojstnodnevne zabave in prijateljska druženja, bomo ujeti, kjer smo. Sem vam že povedala, da so znanega slovenskega standup komika vprašali, ali bi te dni nastopal na neki zabavi in koliko bi za to računal? Pa da je ansambel, katerega imena ne bom povedala, prejšnji teden poklicala Anita in jih vprašala, ali bi 31. decembra prišli igrat v kočo, v kateri bo silvestrovala z družbo okoli 30 ljudi? Tukaj se bom ustavila in rekla le še: verjamem v vas!
