Register raka

Število med epidemijo diagnosticiranih rakov se je zmanjšalo tudi do 30 odstotkov.

J.P./STA
2. 10. 2020, 16.06
Posodobljeno: 2. 10. 2020, 16.19
Deli članek:

Register raka Slovenije letos praznuje 70-letnico delovanja. Kot prvi na svetu je izdal članek, ki je uspel pokazati vpliv epidemije covid-19 na raka s podatki iz registra, za kar si je prislužil tudi pohvale mednarodne strokovne javnosti.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

Kot so izpostavili v članku o tem, ali je bilo med epidemijo v Slovenijo prizadeto diagnosticiranje in obvladovanje raka, je pandemija covida-19 prekinila zagotavljanje in uporabo zdravstvenih storitev po vsem svetu. V Sloveniji so bile med uradno razglašeno epidemijo z vladno uredbo ustavljene vse nenujne zdravstvene storitve, pri čemer pa je bilo izvzeto področje onkologije.

Rak je v Sloveniji in drugod v svetu vse večji javnozdravstveni problem. Od leta 1950 do 2017 se je število zbolelih za rakom na 100.000 prebivalcev v Sloveniji povečalo za 750 odstotkov pri moških in za 600 odstotkov pri ženskah. Približno tretjina novih primerov raka je posledica vplivov dejavnikov tveganja, večina med njimi je povezana z nezdravim življenjskim slogom. Trenutno v Sloveniji na leto zboli približno 15.000 ljudi, nekaj več moških kot žensk, skoraj polovica jih tudi umre. Rak je v Sloveniji med vzroki smrti na prvem mestu pri moških in na drugem mestu pri ženskah.

A vendar so ugotovili, da se je v primerjavi z obdobjem od novembra 2019 do februarja 2020 v času epidemije število diagnosticiranih rakov zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Pomembno je padlo tudi število prvih napotitev na onkološke storitve, prvih obiskov in slikovne diagnostike, kar kaže na možnost zakasnele diagnoze raka pri nekaterih bolnikih. Ustavljeni so bili tudi presejalni programi.

Razlogov za zamudo ni mogoče natančno ugotoviti in bi jih lahko povezali z zdravstvenim vedenjem bolnikov, ki so se zaradi strahu pred okužbo izognili obisku zdravnika, pa tudi z ustavitvijo drugih zdravstvenih služb, od katerih je prav tako odvisen nadzor raka, je razbrati iz povzetka članka.

Vodja registra raka Vesna Zadnik ob tem poudarja, da so se po preklicu epidemije v Sloveniji številke onkoloških napotitev, obravnav in diagnoz dvignile. "Če bomo poprijeli za delo in skušali nadoknaditi zamujeno, računamo, da bomo odpravili morebitne posledice," je dejala v izjavi za STA pred slavnostnim strokovnim simpozijem, s katerim bodo uradno obeležili obletnico registra raka. Pozvala je še, da se v prihodnje kljub morebitnemu povečanju števila okužb ne ustavlja več celotnega zdravstvenega sistema.

Tako analizo vpliva epidemije na obvladovanje raka so omogočili podatki slovenskega registra raka, ki že od svoje ustanovitve deluje na Onkološkem inštitutu Ljubljana in se je v sedmih desetletjih oblikoval v strokovno institucijo nacionalnega pomena. S svojim delom pa je prepoznan tudi kot eden najstarejših in najboljših populacijskih registrov raka v Evropi in svetu, so sporočili z inštituta.

"S kakovostnimi podatki o bremenu raka v državi je register raka ena najpopolnejših zdravstvenih zbirk podatkov v Sloveniji in izhodiščna strokovna točka za pripravo nacionalnih programov obvladovanja raka, ki prispevajo k preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju raka ter izboljšanju zdravljenja, preživetja in kakovosti življenja za vse bolnike z rakom v državi," so zapisali. Register je izhodišče za klinične in epidemiološke raziskave številnim raziskovalcem.

V zadnjih letih je poudarek strokovnega dela v večji meri posvečen spremljanju kakovosti obravnave in kakovosti preživetja bolnikov. Register raka je zato začel vzpostavitev kliničnih registrov za pet najpogostejših rakov: rak dojk, prostate, debelega črevesa in danke, pljuč ter kožni melanom.

V kliničnih registrih zbirajo natančnejše podatke o vrsti bolezni in načinu diagnostike ter o postopkih zdravljenja in odzivu na zdravljenje. Ti podatki omogočajo ugotavljanje ter odpravljanje sistemskih odklonov v onkologiji.

Za delo v registru raka je treba biti ustrezno usposobljen. Primere raka registrirajo diplomirane medicinske sestre oz. diplomirani zdravstveniki s specialnimi znanji iz registracije raka. Pridobivanje specialnih znanj poteka leto dni in se zaključi z izpitom. Zaposleni se redno tudi dodatno izpopolnjujejo s področja kodiranja, varstva osebnih podatkov in arhiviranja.