Maks Tajnikar

»Nekateri bodo še postali milijonarji s pomočjo koronavirusa«

Mihael Korsika
14. 3. 2020, 19.30
Deli članek:

Svet je bil v krizi že pred prihodom pandemije koronavirusa, je v pogovoru za naš časopis ocenil profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in nekdanji gospodarski minister Maks Tajnikar. Kriza bo po njegovi oceni kratka, tako lahko že v pomladanskih mesecih pride »do sunkovitega obnavljanja gospodarske rasti«.

Primož Lavre
Maks Tajnikar

Kakšne bodo po vaši oceni gospodarske in ekonomske posledice izbruha novega koronavirusa v Sloveniji in po svetu?

Svet je bil že pred pojavom virusov v krizi, čeprav to ne velja za ZDA. Podobno velja za Slovenijo. Ta kriza se bo še poglobila. Do tega poglabljanja ne bi prišlo, če ne bi bilo virusov. Bo pa kriza kratka in že v pomladanskih mesecih lahko pride do sunkovitega obnavljanja gospodarske rasti in razmer na borzah, če le vmes ne bomo zakuhali še kakšne vojne in če nas virus ne bo pojedel. Koristilo bi, če bi kakšno državo tudi osvobodili embargov, ki dušijo svetovno trgovino. Treba je povedati, da je kriza predvsem kitajska in evropska, ZDA pa jo bo čutila manj, saj ima ta prek rekordnega deficita državne blagajne in domačega povpraševanja (vojne industrije in obujanja stare industrije) kar veliko zagona za rast. A prejšnji teden so tudi borzni indeksi v ZDA padli zaradi virusa, čeprav so dosegli rekordno povečanje zaposlenosti. ZDA torej ni imuna na viruse.

Ali lahko izbruh novega koronavirusa prinese novo svetovno krizo, saj opozorila o ohlajanju svetovnih gospodarstev prihajajo že nekaj časa?

Svet je že stopil v virusno krizo z nastavki za dolgotrajno recesijo. Kitajska rast je v zadnjih letih padla z osem na šest odstotkov, letos ji napovedujejo zgolj tri- do štiriodstotno rast BDP. Slovenija je od leta 2017 do danes zgrmela s 4,8 odstotka na 2,3 odstotka. Vse največje evropske države, naše partnerice, so blizu ničelne rasti. Ta kriza se bo poglobila zaradi virusa tako, da bo dno bistveno nižje. Ne more pa biti tako nizko, kot je bilo ob krizi leta 2009. Tudi zaradi tega, ker je bila kriza 2009 finančna, zdajšnja pa je v proizvodnji, in sicer tako zaradi trganja trgovinskih vezi, ki ga je že pred časom sprožila Trumpova politika, kot zaradi trenutnega pojava virusov.

Zavedati se je treba, da kooperacijska povezanost evropskega gospodarstva s kitajskim dela Evropo ranljivejšo na razmere na Kitajskem. Interesi ZDA in Evrope bodo z virusno krizo še bolj vsaksebi.

Kaj je trenutno največja nevarnost za izbruh krize?

Če se strinjate z mojim mnenjem, da je kriza že tu in da jo virusi le poglabljajo, je danes preprosto prepozno, da bi nanjo reagirali. Moramo pa narediti sklepe za bodoče, in danes ne smemo z gospodarsko politiko narediti napak, ki ne bi reševale krize, bi pa dolgoročno povzročale škodo.

V Sloveniji moramo biti zelo pozorni, da ne bomo podrli uravnoteženega državnega proračuna z zunanjim zadolževanjem, da bi lahko pomagali podjetjem. In da ne bomo s pomočjo podjetjem pretirano zadolžili podjetniškega sektorja, ki se je ravno izkopal iz pretirane zadolženosti. Ne pozabimo, da je nova oblast v Sloveniji bila na oblasti tudi v času 2004–2008, ko je gospodarska politika dovolila pošastno zadolžitev zasebnega sektorja.

Bi lahko pojav novega koronavirusa vplival na poslovanje bank in posledično na ceno bančnih produktov, kreditov in hipotek?

Zavedati se moramo, da že od krize 2009 denarna politika nima velikega vpliva na gospodarstvo. Pravimo, da smo v likvidnostni pasti. V takih razmerah je nujna davčna politika. Tudi podjetjem in gospodinjstvom moramo pomagati z davčno politiko. Narodna banka pa bi lahko razmislila, ali lahko delno olajša poslovanje bank s podjetji in gospodinjstvi z rahljanjem pogojev. Sicer pa borzni indeksi padajo, a se bodo hitro pobrali, ko se bo približal konec zdajšnje virusne krize. Nekateri bodo še postali milijonarji na borzah s pomočjo koronavirusa.

Izbruh novega koronavirusa je pokazal tudi zaskrbljujočo odvisnost sveta od Kitajske. Nekatere farmacevtske družbe naj bi zaradi pomanjkanja surovin za zdravila že razmišljale o vrnitvi proizvodnje v Evropo. Kaj bi to pomenilo za Krko?

Prenosi proizvodenj v Evropo in ZDA so največja neumnost. Svet danes temelji na kooperaciji in trgovini, ki sta nastali z globalizacijo. Poti nazaj ni, saj je dobrobiti globalizacije ne bodo dovolile. Preprosto, podjetja in ljudje nasploh so se danes že preveč navadili na dobrobiti globalizacije. Danes je treba Kitajsko spoštovati in ji pomagati, saj je že danes vodilna gospodarska država. Bodoči tehnološki preboji bodo tako stanje samo še okrepili. To velja tudi za slovenska podjetja in ljudi. Zaradi virusov se človeštvo ne sme odpovedati svojemu razvoju in se vrniti v srednji vek z razdrobljenimi evropskimi državicami.

Lahko v prihodnje zaradi želje po manjši odvisnosti pričakujemo odhode večjega števila zahodnih korporacij in podjetij iz Kitajske?

Ne verjamem. Ta navezava je preveč donosna in vezana na jutrišnje primerjalne prednosti in tehnologijo. Mislim, da se bo svet v še večji meri povezal s Kitajsko na temelju kooperacije in delitve dela ter ne bo iskal na Kitajskem le trga. Odnos med Kitajsko in Nemčijo temelji na tem, da Kitajska poceni prodaja svoje proizvode, Nemčija pa drago. Če Nemčija polizdelke proizvaja s partnerji na Kitajskem in potem na trgu po visokih cenah prodaja končne proizvode, narejene s temi polizdelki, so dobički za Nemčijo ogromni, koristi za Kitajsko pa so tudi, čeprav drugačne kot za Nemčijo.
Nekateri pravijo, da gre za neekvivalentno menjavo dela ali kar za mednarodno izkoriščanje. Evropa ni nora, da bi opustila ta položaj. Zato so vse sankcije proti Kitajski (pa tudi Rusiji in Iranu) za Evropo skrajno škodljive. Ne dajo nobenih političnih rezultatov, škodijo pa evropskemu gospodarstvu. Mislim, da morajo to ugotovitev pogosto poslušati evropski top politiki. Škoda, da se preveč bojijo ZDA in Trumpa.

Kaj to prinaša svetovnemu gospodarstvu?

Kot sem že omenil, ne pričakujem razpada globalnega gospodarjenja. Prav nasprotno, digitalna revolucija, robotika, avtonomna mobilnost, genetska medicina in še kaj bodo zahtevali še večjo delitev dela v svetu in svetovno specializacijo. Ameriško umikanje in zapiranje vase ne bo zdržalo, saj se že zdaj ZDA postavlja bolj v ozadje razvoja. Majhne države pa si tega sploh ne smejo privoščiti. Prav nasprotno: s svojimi ljudmi se morajo postaviti čim bližje svetovnim razvojnim centrom. Nekaj jih bo tudi na Kitajskem.

Kako pa na celotno situacijo vpliva naftna vojna med Rusijo in Savdsko Arabijo?

Savdska Arabija ne more, nima interesa in ne zna voditi nobene samostojne vojne z velesilo, kot je Rusija. Gre za spopad med ZDA in Rusijo, pri čemer trpijo številni nekrivi in nedolžni. Tudi Savdska Arabija, ki vzdržuje bankrotirano ameriško vojaško industrijo. Trumpove poteze trgajo svetovne verige in odnose, da bi se ZDA pokazale kot vodilna sila v svetu. Ampak danes ni mogoče biti edini vodja v svetu. Politika America first mogoče daje kratkoročne koristi, a zapira gospodarstvo in ga odmika od ostalega sveta, kar pa lahko pomeni le nazadovanje. Najpomembnejše ameriške firme se tega še kako zavedajo in še zdaleč ne vodijo trumpovske politike. Preveč ljudi trpi danes zaradi tega napuha, ki pa ga, kot sem omenil, premaga že neznaten virus. Na žalost imamo Evropejci politike, ki se tega zavedajo, a nimajo poguma tega povedati, kaj šele kaj narediti.

(Mihael Korsika, foto: )

***FOTO OBREZ FOTO (maks tajnikar pl.jpg) Že od krize 2009 denarna politika nima velikega vpliva na gospodarstvo, poudarja Maks Tajnikar. FOTO (pokončna) Maks Tajnikar ne pričakuje razpada lokalnega gospodarjenja. FOTO (lezeca) Svet je bil že pred pojavom virusov v krizi, pravi nekdanji gospodarski minister. CITAT »Ne pozabimo, da je nova oblast v Sloveniji bila na oblasti tudi v času 2004–2008, ko je gospodarska politika dovolila pošastno zadolžitev zasebnega sektorja.« CITAT »Nekateri bodo še postali milijonarji na borzah s pomočjo koronavirusa.« CITAT »Mislim, da se bo svet v še večji meri povezal s Kitajsko na temelju kooperacije in delitve dela ter ne bo iskal na Kitajskem le trga.« POUDAREK Maks Tajnikar je bil minister za gospodarstvo v drugi vladi Janeza Drnovška med leti 1993 in 1996. POUDAREK Po oceni Tajnikarja je svetovna kriza že prisotna, epidemija koronavirusa pa jo le poglablja.***