Slovenija

Če bodo poplave, ne bodo dali soglasja

Martin Luzar
19. 3. 2016, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Prebivalci Krške vasi in Velikih Malenc, ki živijo na poplavno ogroženem območju ob sotočju Krke in Save v brežiški občini, bodo zagon hidroelektrarne Brežice dovolili samo, če bodo načrtovalci sprejeli njihove zahteve ter njihove vasi z nasipi in zidovi ustrezno zavarovali pred visoko vodo.

M. L.
ivilna pobuda bo vztrajala pri zahtevah, med drugim tudi pri sofinanciranju zavarovanja krajanom za čas, ko še ne bo protipoplavne zaščite.

Krško vas in Velike Malence bodo pred poplavami zavarovali z nasipi in zidovi. Kako visoko bo postavljen skrajni zgornji rob teh varoval, se načrtovalska stran še odloča, pri čemer prebivalci jasno sporočajo, da bodo dovolili zagon hidroelektrarne Brežice le, če bodo načrtovalci sprejeli njihove zahteve.

M. L.
Predstavitev protipoplavnih gradbenih ukrepov za Krško vas in Velike Malence

Domačini zahtevajo, da mora biti zid dovolj visok, da bo območje varoval pred tako visoko vodo, kot je Krško vas in Velike Malence poplavila leta 2010, ko so imeli v teh krajih hude poplave. Toda zid po drugi strani ne sme biti tolikšen, da bi skazil podobo prostora in občutno poslabšal življenje prebivalcev.

ŽELIJO POGLOBITEV

Zato se krškovaška civilna pobuda, ki jo zastopa Janez Ivšič, zavzema za poglobitev reke Krke od Krške vasi do izliva v Savo ter za razširitev in poglobitev Save od hidroelektrarne Brežice do Term Čatež, saj bi s takim povečanjem obeh strug pridobili prostor za vodo.

Poglabljanje in širitev rek so že predvideli tudi načrtovalci. Toda zagata se pojavlja, ker je to spreminjanje rek sestavni del državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Mokrice, zadnjo od elektrarn v verigi na Savi pred hrvaško mejo, katere gradnja pa je še neznanka. Andrej Vizjak iz podjetja HESS je še prepričan, da jo bodo zgradili. A ker je država območje HE Mokrice zaradi varovanja rib uvrstila v Naturo 2000, se začetek gradnje zadnje v verigi spodnjesavskih elektrarn odmika.

Kljub takim zapletom prebivalci Krške vasi in Velikih Malenc zahtevajo celovito protipoplavno zaščito obeh vasi. O tem so pred kratkim govorili tudi na prvi predstavitvi protipoplavnih gradbenih ukrepov za Krško vas in Velike Malence, kjer je načrte pojasnil predstavnik podjetja Infra Aljoša Preskar.

Poškodovano premoženje in skrb prebivalcev

Oboje bi nedvomno moralo biti zadosten razlog za učinkovite ukrepe za zaščito območja pred poplavami. Toda, kakšna bo načrtovana protipoplavna zaščita, kaj poleg naselij bo ob poplavah tukaj ostalo na suhem? To je vprašanje, na katero so načrtovalci doslej večkrat različno odgovarjali, a odgovorili še niso. 

KDAJ HE MOKRICE?

Ko je tam postalo jasno, da nihče ob prisotnih strokovnjakov ne more napovedati začetka gradnje HE Mokrice, ki je zdaj pogoj za poglabljanje Krke in Save, od te poglobitve pa bosta odvisni višina in učinkovitost protipoplavnega zidu, je Ivšič znova poudaril, da domačini ne bodo dali soglasja k obratovalnemu dovoljenju za HE Brežice, če razmer ne bodo uredili po njihovih zahtevah.

TUDI OBČINA POGOJUJE

Prebivalce v tem podpira tudi občina Brežice. Njen župan Ivan Molan je na omenjeni predstavitvi zatrdil, da tudi soglasja občine za obratovalno dovoljenje ne bo, dokler ne bo ustreznih nasipov pri Krški vasi in Velikih Malencah. Pomembno je, kakšni bodo nasipi, kot je rekel župan. Z upoštevanjem državnega prostorskega načrta za HE Mokrice bodo »človeški«, drugače bodo previsoki.

V protipoplavnem varovanju morajo načrtovalci po zahtevah Krške vasi in Velikih Malenc med drugim zagotoviti odtekanje padavinskih voda. Ukrep, ki ga je v ponedeljek v imenu pobude zahteval Ivšič, so načrtovalci že predvideli pred tem.

Ivan Molan, brežiški župan: "Tudi soglasja občine za obratovalno dovoljenje ne bo, dokler ne bo ustreznih nasipov pri Krški vasi in Velikih Malencah."

KAJ PA DRUGI DEL VASI?

Nekateri prebivalci Krške vasi v zgornjem delu nad mostom so v ponedeljek opozorili, da njihovega prav tako poplavnega območja načrtovalci niso uvrstili v območje ureditve. Na sestanku pa so izvedeli, da rešitev njihovega dela vasi ni tako enostavna. Direktor podjetja Infra Vojko Sotošek je namreč pojasnil, da ta družba ni pristojna za protipoplavno urejanje tega dela kraja, ker območja ne vključuje državni prostorski načrt za HE Brežice. Zato je predlagal, naj da Krška vas pobudo za spremembo državnega prostorskega načrta za HE Brežice, da bi DPN tako zajel tudi ta del vasi.

DENARJA NI

Krško vas in Velike Malence morajo po veljavni uredbi protipoplavno zaščititi do konca junija 2017. Denarja za to trenutno ni, sta v ponedeljek ugotavljala poslanec Igor Zorčič in župan Ivan Molan. Zato je malo možnosti, da bi nasipe in zidove gradili že letos.