Slovenija

FOTO: Obrazi ljudi, ki so skopali bančno luknjo

Žiga Kariž
3. 3. 2016, 06.37
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Po zaslugi poslanke Alenke Bratušek je po spletu zakrožil seznam podjetij, ki so kriva za to, da je izginilo skoraj pet milijard našega premoženja. Mi k številkam dodajamo še obraze.

Profimedia
Skupni znesek nasedlih posojil na NLB, NKBM in Abanki je kar 4,396.922.087 evrov.

Seznam podjetij, katerih terjatve so bile iz bank v državni lasti prenesene na DUTB, ni nič novega. Zneski so znani že dalj časa, a nekdanji predsednici vlade Alenki Bratušek se te dni zdi pomembno, da se obudi spomin na gromozanske količine denarja, ki so iz bank prek kreditov poniknile v neznano, in na podjetja, ki so te kredite najela.

Na facebooku in twitterju je namreč delila seznam, na katerem je 40 podjetij, ki so odgovorna za največji delež vseh nasedlih kreditov. Seznamu podjetij so dodani zneski, ki so jih dobili v treh največjih slovenskih bankah: NLB, NKBM in Abanki. Roko na srce – seznam je narejen precej površno, saj ne upošteva vseh bank, ki so terjatve prenašale na DUTB, poleg tega določeni zneski manjkajo, nekateri pa so malce zamešani. Glede na to, kako je tabela oblikovana, in glede na zapis na facebook profilu bi lahko zmotno mislili, da je navedenih 40 podjetij odgovornih za celotno bančno luknjo. Torej, če je avtorica sama, je bila precej površna, če je objavila tabelo drugega avtorja, ga je pozabila navesti, poleg tega pa številk zagotovo ni preverila. Na to, da seznam ni njeno delo, kaže tudi njena izjava, da je na njem 50 podjetij; mi smo jih našteli le 40. 

A če pustimo malenkostne napake ob strani, gre za izredno pomemben seznam (objavljen na koncu članka). Ker menimo, da teh zneskov in podjetij ne bi smeli nikoli pozabiti, prav tako ne ljudi, ki so ta podjetja vodili, objavljamo fotografije ljudi, ki so v času nastanka bančne luknje sedeli v upravah podjetij s samega vrha tabele.

STA
Simon Zdolšek

Skoraj pol milijarde evrov je poniknilo v cerkvenih skladih Zvon ena in Zvon dva ter v podjetju T-2, ki je bil del premoženja sklada Zvon ena. Sklad je vodil Simon Zdolšek, večino odgovornosti pa je padlo na pleča glavnega finančnika mariborske nadškofije Mirka Kraševca.

sta
Mirko Kraševec

Hilda Tovšak, ki je vodila Vegrad, je ena od redkih vodilnih oseb, ki je sprejela odgovornost za svoja dejanja, in se že leta kesa za zapahi. Obravnave proti njej se še vedno vrstijo, skoraj brez izjeme pa se je na njih izjasnila za krivo.

Mediaspeed
Hilda Tovšak

Bine Kordež je moral zaradi nezakonitega načina, na katerega se je lotil lastninjenja Merkurja in Mersteela, za zapahe. Po delno odsluženi kazni so sodbo razveljavili, potem ko se gorenjski tajkun pogodi s tožilstvom pa bo moral v zaporu vsega skupaj preživeti sedem let in pol.

sta
Bine Kordež

Savo, d. d., je v časih največjega zadolževanja vodil Janez Bohorič. Po njegovi zaslugi se je Sava lastninsko povezala še z Merkurjem in Gorenjsko banko. Tik preden so bili objavljeni poslovni rezultati za katastrofalno leto 2010, se je upokojil, na svoje mesto pa nastavil zloglasnega bankirja Mateja Narata.

sta
Janez Bohorič

Primorje, d. d., je vodil Dušan Černigoj, eden izmed aretiranih v aferi Čista lopata. V zaporu je preživel dobro leto in nato odkorakal na prostost. Njegovih obiskov na sodišču bo še kar nekaj, a dodatni zaporni kazni se za zdaj uspešno izmika.

STA
Dušan Črnigoj

Cimos, d. d., se je pri bankah za dobrih 84 milijonov evrov zadolžil v času vodenja Franca Krašovca.V podjetju so rezultate revizije, ki je pokazala, v kako slabem stanju je podjetje, skrivali kar leto in pol. Krašovec je moral odstopiti, nova uprava Cimosa pa je od njega zahteva vračilo več kot deset milijonov evrov, ki jih je odobril Rokometnem klubu Cimos kot posojilo.

sta
Zlatko Sraka (levo) z italijanskim partnerjem v Grepu Christianom Recalcatijem (v sredini) in direktorjem Grepa Urošem Ogrinom.

Zlatko Sraka, lastnik in predsednik uprave podjetja Energoplan, zagotovo preklinja dan, ko se je odločil, da bo kot solastnik Grepa sodeloval pri projektu izgradnje Trgovinskega centra Stožice. Naložba je nasedla, kupca za betonsko sramoto sredi Ljubljane ni, banke pa so ostale brez 155 milijonov evrov.

Matjaž Rušt
Boris Dolamič

Gradbeno podjetje Grosuplje (GPG) je želel olastniniti Boris Dolamič, a se je zaradi suma oškodovanja upnikov, davčne zatajitve in drugih kaznivih dejanj znašel pod drobnogledom Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Po propadu GPG je postal celo stečajni upravitelj in je vodil na desetine stečajev, dokler mu ministrstvo za pravosodje ni odvzelo dovoljenja.

facebook
Samid Osmanovic

Zgodba podjetja Montavar Metalna Nova iz Maribora se po poslovnem propadu nadaljuje na sodišču, kjer na zatožni klopi sedi Samid Osmanović. Podjetnik, ki je pri NLB najel za kar 60 milijonov kreditov, trdi, da je žrtev uslužbencev banke, ki naj bi pripravili ves posel.

sta
Herman Rigelnik