Slovenija

Zdravstveni sistem ni optimalen, a daleč od kolapsa

STA
8. 1. 2016, 12.52
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Analiza slovenskega zdravstvenega sistema kaže, da sistem ni optimalen, je pa daleč od kolapsa in razsula, je v začetku predstavitve na Brdu pri Kranju poudarila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Dobre prakse tudi iz Slovenije je treba razširiti na sistem, medtem ko nekatera področja kličejo po korenitih spremembah.

sta
Milojka Kolar Celarc

Glede na druge države EU se slovenski zdravstveni sistem uvršča v povprečje, po nekaterih kazalnikih med najboljše, čeprav v Sloveniji namenjamo trikrat manj denarja kot denimo v Avstriji, je izpostavila ministrica. Tako smo pri vrhu po dostopnosti do primarnega zdravstvenega varstva. Ker so ginekologi in pediatri organizirani na primarni zdravstveni ravni, se to kaže v nizki umrljivosti dojenčkov in mater, je navedla.

Na primarni zdravstveni ravni je po njenih navedbah treba povečati število zdravstvenih timov. Prav tako je treba izboljšati povezovanje med posameznimi zdravstvenimi ravnmi, da bo bolnik imel bolj celovito in kontinuirano obravnavo. Dobre prakse, ki so jih razvili v nekaterih regijah, je treba po njenih navedbah ovrednotiti in umestiti v sistem.

Opozorila je tudi, da niso jasno opredeljene vloge ključnih nosilcev v zdravstvu. Ključni procesi, vključno s splošnim dogovorom, so premalo transparentni, predlogi in prezapleteni. Prenoviti bo treba obračunske sisteme modelov.

Analiza tudi kaže, da je financiranje zdravstva pri nas preveč odvisno od prispevkov od plač. Slovenija iz državnega proračuna za zdravstvo nameni najmanj od vseh članic EU, kar je tvegano v času gospodarskih kriz, pa tudi z vidika staranja prebivalstva.

Glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja slika ni črno-bela, pravi ministrica. Slabost je v tem, da so premije enake ne glede na višino dohodka, kar pomeni, da je sistem manj pravičen. Po drugi strani pa so plačila iz žepa pri nas med najnižjimi v EU in znašajo 13 odstotkov od vseh stroškov v zdravstvu. Cilj je, da ne bi presegli 15 odstotkov, ker je to zgornja meja, ko bolniki še niso premoženjsko ogroženi zaradi zdravstvenih izdatkov, je dejala.

Josep Figueras z Observatorija za zdravstvene sisteme in politike je glede financiranja dejal, da je treba vire razpršiti in sprejeti proticiklične ukrepe. Znotraj EU ima večine držav le eno zavarovalnico za obvezno zdravstveno zavarovanje. Nekatere spremembe pri obveznem zdravstvenem zavarovanju so nujne, predvsem pa ga je treba bolje regulirati, je dejal.

Osnovno zdravstveno varstvo v Sloveniji je dobro, ampak je razdrobljeno, je opozoril. Kot primere dobre prakse je navedel referenčne ambulante družinske medicine ter koordinatorje zdravniške oskrbe. Po njegovem mnenju je treba še dodatno povečati obseg delovanja patronažne službe ter razmisliti o raznih posvetovalnih organih za primarno raven.

Tudi Ellen Nolte z observatorija meni, da bi bilo dobro sistemsko omogočiti, da bi se lahko družinski zdravniki pri obravnavi bolnika posvetovali s specialisti, s čimer bi zmanjšali število napotitev na sekundarno raven. Takšen sistem imajo na Finskem in Švedskem, pa tudi denimo v UKC Ljubljana.

Poleg tega bi bilo po njenem mnenju treba sistemsko urediti odpuščanja iz bolnišnične oskrbe. Enotna navodila za to sicer so, a jih v zdravstvu ne poznajo povsod.

Po besedah Figuerasa Slovenijo čakajo izzivi na področju raka, kjer je sicer že opazen napredek zaradi presejalnih in preventivnih programov.

"Nimamo čudežne tablete, ki bi pomanjkljivosti v zdravstvenem sistemu takoj rešile in bi takoj prišli na cilj," je poudaril. Spremembe v zdravstvu je primerjal s slovenskimi zimskimi športniki in se zavzel za princip korak za korakom do uspeha Petre Majdič, namesto hitrega skoka Petra Prevca.

Predstavniki različnih deležnikov v zdravstvu so po prvem delu predstavitve večinoma pozitivno ocenili doslej slišano. V nadaljevanju bodo predstavniki WHO predstavili tudi finančni vidik analize.

Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Igor Muževič je med drugim pozval vlado in ministrstvo za zdravje k organizaciji inštituta za primarno zdravstvo, ki bi skrbel za razvoj primarne zdravstvene ravni. Opozoril je tudi na nujnost kadrovskih in finančnih sprememb.

Tudi eden prvih slovenskih ministrov za zdravje Božidar Voljč je izpostavil pomen primarne zdravstvene ravni. Kot je ugotavljal, se je doslej v Sloveniji ukvarjalo v glavnem z bolnišnicami, in to samo s točno določenimi. Zdravstveno politiko je opomnil, da se bo morala uresničevanja sprememb lotiti s pristopom sodelovanja in ne preko ustvarjanja konfliktov, če želi, da spremembe uspejo.

Predsednik združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek je izpostavil nujo po spremembah na področju upravljanja in vodenja zdravstvenih zavodov, ki bi morali biti bolj samostojni.

Mnogi govorci so opozorili na problem naglega staranja slovenskega prebivalstva ter na potrebe po več denarja. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa je nasprotno izrazil prepričanje, da samo z dodatnim denarjem ne bomo dosegli boljšega zdravstvenega sistema. Po njegovi oceni analiza WHO potrjuje, da Slovenija ne potrebuje zdravstvene reforme, "ampak izboljšave na točno določenih delih. Ne reformiramo nečesa, kar je dobro, temveč nekaj, kar je že dobro, delamo še boljše", je dejal.