Bruselj, Slovenija in Hrvaška se v zadevi teran še vedno ne premaknejo z mrtve točke. Južni sosedje glede zaščite izvajajo celo še večji pritisk. Na potezi Židan z odgovori za Bruselj.
STA
Evropski kmetijski komisar Phil Hogan bi, preden premakne primer z mrtve točke, od Slovenije želel dodatna pojasnila.
Spor glede terana sicer ni edini »živilski« spor, ki ga imajo Slovenci in Hrvati. Vroče je bilo že okoli kranjske klobase, pa tudi pri istrskem pršutu se je zgodba nekoliko zamotala. V obeh primerih je sicer na koncu prišlo do kompromisa. Medtem ko glede vina ne kaže, da bo državama uspelo najti skupen jezik.
Pridelovalec kraškega terana: "Vse, kar smo glede prepoznavnosti terana naredili pri nas, želijo izkoristiti Hrvatje."
Naše lovorike
Kraševci vedno znova ponavljajo, da bi jih prizadelo, če bi Hrvaška pod istim imenom prodajala svoj pridelek. Mnenja so, da bi bila to pravzaprav kraja zaščitene oznake. »Vse, kar smo glede prepoznavnosti in marketinga terana storili v Sloveniji, bi radi izkoristili naši sosedje,« je nad potekom zgodbe, imenuje jo kar – borba, razočaran gospodar vinarstva Furlan.
Komunikacija na relaciji Bruselj–Ljubljana še poteka. Nič konkretnega še niso dorekli ali se dokončno odločili.
Zgodba je trenutno v fazi, ko predvsem Hrvati izvajajo velik pritisk. Prek medijev napovedujejo zmago v zadevi teran in že praznujejo in nazdravljajo – kakopak, s teranom. In predvsem ta vehementen odnos moti Slovence. O tem namreč, z negativno konotacijo, vinarji Krasa razpravljajo na družabnih omrežjih, kjer razočarani izražajo svoje mnenje o politiki in umazani igri glede zaščite terana.
Pričakujejo pojasnila
Evropski komisar za kmetijstvo PhilHogan od kmetijskega ministra Dejana Židana pričakuje dodatna pojasnila o nekaterih podrobnostih glede vprašanja terana. Katere podrobnosti mora Slovenija razčistiti v dodatnih pojasnilih, ni bilo mogoče izvedeti.
STA
Vehementen odnos Hrvatov glede terana, saj že praznujejo dobljeno bitko, jezi kraške vinarje.
Židan bi komisarju moral posredovati odgovore že do konca oktobra, a pismo v Bruselj še ni bilo odposlano, saj zdaj ministrstvo komisarja za kmetijstvo prosi za posredovanje nekaterih dokumentov, ki bi dodatno razjasnili njihova vprašanja, vendar odgovora še niso prejeli, zato se je izmenjava informacij zavlekla.
Naše stališče
Slovenija sicer še vedno vztraja, da gre pri vprašanju terana za zadevo, ki je bila zaključena leta 2004, ko je Slovenija postala članica EU. Poudarja tudi, da bi morala Hrvaška ukrepati v času pristopnih pogajanj in da mora komisija zdaj ščititi pravni red EU.
STA
