Slovenija

Slovenija med transparentnimi državami

STA/J.P.
12. 9. 2015, 12.59
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Transparentnost proračunskega procesa je po svetu zelo šibka. Napredek je opazen, a zelo majhen, je pokazala raziskava Open Budget Survey 2015, ki jo izvaja Center za proračun in prioritete politik iz Washingtona.

STA

Slovenija je v najnovejši raziskavi dosegla 68 točk, povprečje je v 102 državah, ki predstavljajo 90 odstotkov svetovne populacije in ki so bile zajete v raziskavi, doseglo 45 točk, je povedal Mitja Čok z ljubljanske ekonomske fakultete, ki je sodeloval v raziskavi.

V raziskavi o tem, kolikšna je transparentnost sprejemanja in nadzora proračuna ter kako na to vplivajo parlament, javnost in računsko sodišče, Slovenija vsa leta dosega podobne rezultate: leta 2008 je dosegla 74 točk, leta 2010 70 točk in leta 2012 znova 74 točk.

Slovenija se je med 24 državami, v katerih je proces transparenten, uvrstila na 15. mesto. 

Čok je na petkovem dogodku, ki ga je pripravil Center za razvoj financ (CEF), katerega osnovna dejavnost je organizacija strokovnih izobraževanj s področja upravljanja z javnimi financami, pojasnil, da se je tako država znova uvrstila v drugo od petih skupin. Prvi dve skupini vključujeta države, v katerih je proračunski proces transparenten, v preostalih treh skupinah je netransparenten. 

Slovenija je po njegovih besedah nekoliko manj točk prejela, ker je proračunski memorandum po kriterijih iz raziskave objavila prepozno in ker ni izdala proračunske zgibanke za osveščanje javnosti. Slabše ocene dobiva tudi zato, ker javnost ni neposredno vključena v proces samega potrjevanja proračuna, česar naš politični sistem ne predvideva, in ker nima posebnega specializiranega proračunskega organa v parlamentu. 

Govorci v razpravi, v kateri so poleg Čoka sodelovali še predsednica parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko Urška Ban, generalna direktorica direktorata za proračun na ministrstvu za finance Saša Jazbec in prvi namestnik predsednika računskega sodišča Jorg Kristijan Petrovič, so se strinjali, da je treba transparentnost javnih financ nadgraditi. 

Ta naj gre v smeri ugotavljanja učinkovitosti ter v smeri ustrezne predstavitve učinkov javnosti. Da torej davkoplačevalci vedo, za kaj je porabljen njihov denar, in ali je uporabljen učinkovito. Ter da se to na ustrezen način in za ustrezne ciljne skupine ljudi predstavi javnosti - kdo je koliko prispeval v proračun in kaj je v zameno za to dobil, so poudarili. 

Področje bo zagotovo izboljšal fiskalni svet, ki je v fazi vzpostavljanja, saj bo to neodvisen organ, odgovoren parlamentu, je menil Petrovič. Banova je ocenila, da se javnost lahko in se dejavno vključuje v oblikovanje ustreznih zakonov, tudi proračunskega. Lahko pa bi jo o tematiki še bolje osvestili prek delavnic in drugih izobraževanj.

Sogovorniki so bili kritični do proračunskih programov, ki ne dosegajo zadanih ciljev, pa iz leta v leto vseeno prejemajo denar iz državne blagajne. To je po besedah Jazbečeve za ministrstvo velik izziv, a vprašanje vedno postane politično. Zato to vidi kot eno prednostnih nalog države, po ugotovitvah govorcev pa prizadevanja v bolj programsko naravnan proračun tečejo že nekaj časa.