Geržina, ki naj bi postal novi veleposlanik v Zagrebu, je v zvezi z navedbami, ki izhajajo iz poročil zunanjega ministrstva o nadzoru slovenskih veleposlaništev, pojasnil, da je bilo delo med njegovim službovanjem na Dunaju med letoma 2009 in 2013 izjemno dinamično in da je moral na številne dogodke sam, tudi izven delovnega časa.
"Posebej ureditev manjšinskega vprašanja je zahtevala prisotnost veleposlanika na številnih pogovorih, srečanjih in pogajanjih. Tako na Dunaju, v Celovcu kot tudi v Ljubljani," je zapisal Geržina in dodal, da za vsa ta srečanja službenega vozila ni mogel koristiti.
Kot je pojasnil, se je službeni avto kvaril tako rekoč mesečno in ga preprosto ni želel voziti sam - ob prihodu njegovega naslednika, leta 2013, so avtomobil tudi zamenjali. Poleg tega je imel njegov voznik preveliko število nadur še iz časov predhodnika na veleposlaniškem mestu, teh pa mu zaradi varčevalnih ukrepov niso mogli več izplačevati.
Skladno z navodilom MZZ je moral voznik namesto izplačila koristiti proste ure, posledično pa se je moral Geržina po lastnih navedbah v štirih letih po Avstriji večkrat prevažati sam, ne le v omenjenih primerih, ker druge možnosti preprosto ni bilo.
"Veliko kilometrine, rekel bi večine, si v teh štirih letih sploh nisem izplačal. Večkrat se je voznik tudi odpovedal naduram in me zaradi izjemno korektnega odnosa, kljub nasprotnim navodilom, prevažal sam zaradi moje utrujenosti in obilice dela, ki je v sosedskih odnosih Slovenije izjemno obsežna, kar lahko potrdijo sedanji in nekdanji veleposlaniki," je zapisal Geržina.
Menil je, da je ob navajanju dejstev z zvezi z njegovim primerom treba upoštevati okoliščine njegovega dela in intenziteto stikov med državama, pa tudi politiko varčevanja kot posledico krize, ki je posegla tudi v delo diplomacije.
Iz poročila o nadzoru veleposlaništva na Dunaju, ki ga je zunanje ministrstvo med drugim posredovalo tudi STA, izhaja, da je nadzor ugotovil, da veleposlanik v primeru uporabe lastnega vozila v službene namene ni ravnal v smislu dobrega gospodarja, še posebej, ker "da na svojih uradnih obiskih in pogovorih v Avstriji izven prestolnice kot prevozno sredstvo praviloma uporablja lastno vozilo in si pri tem izplačuje kilometrino". Na ta način si je v letu 2011 izplačal 3000 evrov, v letu 2012 pa do junija 1500 evrov.
Med drugim je nadzor, ki je bil opravljen v začetku julija 2012, na podlagi evidence opravljenih ur lokalnega voznika tudi ugotovil, da je bil v času določenih službenih poti veleposlanika v večini primerov prisoten na delu na veleposlaništvu, veleposlanik pa mu ni določil koriščenja prostih ur oz. dni.
Nadure voznika so sicer kot poseben problem še posebej opredeljene v poročilu. Čeprav je imel voznik z letom 2010 stanje presežnih ur nič in je veleposlanik dobil napotilo, da organizira njegov delovni čas tako, da bo te ure koristil v obliki prostih ur oz. dni, pa je ta voznik do nadzora - torej do julija 2012 - imel za več kot 650 neplačanih nadur, čeprav mu je veleposlaništvo redno vsak mesec izplačevalo 20 odobrenih nadur, še piše v poročilu.
O navedbah veleposlanika, da se je službeno vozilo pogosto kvarilo, v poročilu o nadzoru ni besed. Piše le, da je imelo konec junija 2012 opravljenih 126.680 kilometrov, sicer pa je bilo letnik 2007 in garažirano v poslovni stavbi, kjer ima prostore veleposlaništvo.
