Bodo davčne blagajne ubile sivo ekonomijo?

DZ bo v ponedeljek odločal o zakonu o davčnem potrjevanju računov, s katerim se bo takoj po novem letu uvedlo t. i. davčne blagajne pri plačevanju z gotovino. Predlog vlade, ki si od njih obeta od 50 do 100 milijonov evrov več pobranih javnih dajatev letno, je matični odbor DZ že nekoliko spremenil in omilil kazni za kupce, ki ne bi vzeli računa.

Zavezanci za uporabo davčnih blagajn bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence. Sistem bo poskusno stekel 1. decembra letos in bo obvezen od 2. januarja prihodnje leto.

Predvideno je dveletno prehodno obdobje, v katerem se bodo lahko zavezanci samostojno odločili, ali bodo za izdajo računov uporabili elektronsko napravo z vzpostavljeno elektronsko povezavo s Finančno upravo RS (Furs) ali pa bodo račune izdajali še iz vezane knjige računov.

Kot predvideva predlog, bodo za plačila z gotovino poleg plačila z bankovci in kovanci veljali tudi drugi načini plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, denimo s plačilno ali kreditno kartico. Po posredovanju odbora za finance in monetarno politiko DZ bodo pri tem izjema dobavitelji v dejavnostih, kot so oskrba z električno energijo, plinom in paro, oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter telekomunikacije, torej tisti, ki kontinuirano opravljajo dobave blaga in storitev naročniku.

Opozicija je sicer želela, da bi se plačila s karticami izvzelo iz sistema davčnih blagajn, a na odboru s tem predlogom ni bila uspešna. Z njim bo znova poskusila na plenarni seji DZ, saj je vložila podobna dopolnila kot na matičnem odboru.

Davčne blagajne zavezancev bodo po predlogu preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Fursa, ki bo potrdila ter shranila podatke o računih v postopku njihove izdaje v realnem času. S tem se bo omogočalo sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter prispevalo k omejitvi sive ekonomije.

V primerih, ko povezava ne bo mogoča (zaradi nepokritosti s signalom ali izpada sistema Fursa), bodo lahko račune izdali s pomočjo vezane knjige računov, račune pa nato v dveh delovnih dneh naknadno potrdili na Fursu.

Predvidenih ni nobenih izjem - račune bodo morali po elektronski poti potrjevati vsi, ki so po zakonu o davku na dodano vrednost dolžni izdajati račune. Med temi ni npr. branjevcev na tržnicah, prav tako izdaje računov ni pri avtomatih za prehrano in pijačo.

Po prvotnih načrtih vlade so bile za kupce, ki ne bodo vzeli in zadržali računa neposredno do odhoda iz poslovnega prostora oz. do poteka garancijske dobe, predvidene kazni v višini od 40 do 400 evrov, kar je razburjalo javnost in DZ že ob splošni razpravi na majski seji. Člani matičnega odbora so jih nato omejili na 40 evrov.

Davčne blagajne, ki jih uvaja Slovenija, v EU niso posebnost. Med drugim jih pozna 15 članic EU in pričakovati je, da jih bodo uvedle še nekatere druge. Poleg tega tudi niso popolna novost. Zdaj so namreč v državi obvezne t.i. virtualne davčne blagajne, kjer je brisanje ali spreminjanje računov prepovedano.

Na ministrstvu za finance so pojasnili, da je država na njihov račun na letni ravni pridobila približno 100 milijonov evrov dodatnih prihodkov, a postopki na terenu kažejo, da v določenih primerih še vedno ne zagotavljajo revizijske sledi oz. da še vedno prihaja do brisanja ali spreminjanja računov.

Vlada si od novega sistema obeta manj utajenih davkov, a v gospodarstvu opozarjajo, da bodo imela podjetja le dodatne stroške. Medtem ko vlada navaja stroške za zavezance v višini od nič do 300 evrov - odvisno, kakšno opremo že uporablja in kakšno ima pogodbo za njeno nadgradnjo -, na Obrtno podjetniški zbornici Slovenije vztrajajo, da naj bi bili stroški od 1500 do 1800 evrov.

Zavezanci bodo sicer lahko stroške za nadgradnjo informacijskega sistema uporabili za znižanje davčne osnove. V primeru dolgoročnih investicijskih vlaganj v novo opremo bodo lahko pri tem upoštevali pospešeno amortizacijsko stopnjo. V tem primeru bodo lahko uveljavljali tudi 40-odstotno davčno olajšavo za investicijska vlaganja, so napovedali na finančnem ministrstvu.