Slovenija

Hrvaška predsednica v pismu ZN zahteva, da se Šešelj vrne v pripor

STA/M.J.
18. 1. 2015, 15.32
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Nova hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović je v pismu generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Moona pozvala, naj stori vse, kar je mogoče, da bi se haaški obtoženec in vodja srbskih radikalcev Vojislav Šešelj vrnil v pripor v Haagu in da bi bila čim prej sprejeta sodba v njegovem procesu.

Arhiv Svet24

"Izpustitev Šešlja (na prostost) spodkopava temelje, na podlagi katerih je Varnostni svet ustanovil ICTY (Mednarodno sodišče za zločine v nekdanji Jugoslaviji). Zato vas prosim, da sprejmete vse potrebne ukrepe, da se zagotovi Šešljeva vrnitev v pripor, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za predčasni izpust, ki jih morajo izpolniti vsi drugi zaporniki ICTY," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina zapisala hrvaška predsednica.

Ob tem je v pismu pripomnila, da je sodišče iz razlogov, ki niso popolnoma jasni, novembra 2014 odobrilo izpustitev Šešlja na prostost zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja.

A po besedah Grabar Kitarovićeve sodišče za izpustitev ni določilo običajnih pogojev. Med drugim je zatrdilo, da sodišče od Šešlja ni zahtevalo, da se vzdrži javnih nastopov ali delovanja v političnem življenju v času začasne izpustitve na prostost. Prav tako se Šešelj ni rabil obvezati, da se vrne v pripor, ko bo to od njega zahtevalo sodišče, trdi hrvaška predsednica.

Po njenih besedah si Šešljeve žrtve zaslužijo, da se vrne v haaški pripor in da čim prej pade sodba v njegovem primeru. Pri tem je pripomnila, da so zamude pri sojenju Šešlju "nedvomno neuspeh" sodišča.

Šešelj je bil sicer v haaškem priporu od 24. februarja 2003. Sojenje se je začelo leta 2007 in končalo marca 2012, a še zdaj ni jasno, kdaj bo znana sodba. Obtožen je vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem, v BiH ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993.

Pred dnevi je sodni senat haaškega sodišča zavrnil zahtevo tožilstva, da se Šešelj vrne v pripor. Po trditvah tožilstva je s svojimi obnašanjem v Srbiji pokopal duha odločitve, ki jo je iz humanitarnih razlogov sprejel sodni senat. Od vrnitve v Beograd je namreč večkrat ponavljal svoje nacionalistične ideje o Veliki Srbiji in pozival k strmoglavljenju srbskega vodstva.