Na delovnem obisku v Beli krajini sta bila v torek državna sekretarja v kabinetu predsednika vlade, Tadej Slapnik in Franci Povše, s sodelavko Mojco Stropnik, ki je pristojna za področje lokalne samouprave. V črnomaljski občini so se z njimi srečali črnomaljska in semiška županja, Mojca Čemas Stjepanovič in Polona Kambič, ter metliški župan Darko Zevnik. Izpostavili so najbolj perečo problematiko, s katero se srečujejo Belokranjci.
Črnomaljska županja in metliški župan sta izrazila ogorčenje ob informaciji, da ministrstvo za šolstvo ukinja programa Srednje šole Metlika – organizacijske enote Šolskega centra Novo mesto in Dijaškega doma Črnomelj. Kot je povedal prvi mož občine Metlika Darko Zevnik, z ministrstva o tem niso prejeli uradnega obvestila, a je bilo tovrstnih poskusov v zadnjih letih že več. »Direktor Šolskega centra Novo mesto Štefan David pa je po mojih informacijah nedavno na ministrstvu za šolstvo argumentiral, zakaj je potrebna preselitev programa za predšolsko vzgojo iz Metlike v Novo mesto. Res se več kot dve tretjini dijakov v Metliko vozi z druge strani Gorjancev. A očitno je normalno, da se belokranjski dijaki vozijo na šolanje čez Gorjance, v nasprotno smer pa ne,« je dejal župan Zevnik.
Prepričan je, da bi morala biti občina vključena v dogajanja okrog srednje šole že zato, ker pouk poteka v občinski stavbi, ki jo dajejo v brezplačno uporabo Šolskemu centru Novo mesto.
Beseda na srečanju s predstavniki vlade je med drugim tekla tudi o tretji razvojni osi, predvsem glede predora pod Gorjanci, ki ni uvrščen v operativni program za obdobje 2014–2020.
Kot smo poročali v našem časopisu, operativni program, ki ga je vlada potrdila novembra, med drugim predvideva začetek gradnje tretje razvojne osi. A do konca leta 2022 je predvideno le dokončanje 5,3 kilometra dolge štiripasovnice med avtocestnim izvozom Novo mesto vzhod in priključkom Revoz. Gre le za t. i. vzhodno novomeško obvoznico, pa še to ne v celoti, ampak le za omenjeni odsek. Dokončanje vzhodne obvoznice do razcepa Poganci je načrtovano šele v naslednji finančni perspektivi, 2021–2027, začetek gradnje zadnjega odseka, vključno s predorom pod Gorjanci, pa je predviden šele po letu 2030.
Nad tem so zelo razočarani v Beli krajini. Kot nam je tedaj povedala črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič, jim je bilo že v času sprejemanja državnega prostorskega načrta predstavljeno, da bodo material, ki ga bodo izkopali v predoru Gorjanci, uporabili pri gradnji nasipov na dolenjski trasi hitre ceste. »Zato želimo vsaj to, da bi hkrati z deli v Novem mestu začeli kopati tudi predor skozi Gorjance.«
Tako so se na torkovem srečanju dogovorili, da bodo v Ljubljani še enkrat preverili vse možne različice v perspektivi 2014–2020, da bi začeli odkupe zemljišč in pripravo dokumentacije za gradbeno dovoljenje za predor. Na sončni strani Gorjancev pa se upravičeno vnovič bojijo, da bo, kar se tiče enakomernega razvoja regij, zopet ostalo le pri (praznih) besedah.
