Slovenija

Belokranjčane so pustili na cedilu

B. B.
16. 12. 2014, 10.31
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Tretje razvojne osi bo samo za vzorec. Do konca leta 2022 bi zgradili le pet kilometrov hitre ceste v Novem mestu, predor pod Gorjanci pa pride na vrsto šele čez 15 let ali več. Glede pritožbe Novomeščanov oziroma krajanov Ločne in Mačkovca Bruselj molči. V Beli krajini so nad načrti povsem razočarani, še v tem tednu želijo sestanek s pristojnimi.

Podjetje Acer
Do konca leta 2022 je predvideno le dokončanje 5,3 kilometra dolge štiripasovnice med avtocestnim izvozom Novo mesto - vzhod in priključkom Revoz.

Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike od 2014 do 2020 med drugim predvideva tudi začetek gradnje tretje razvojne osi (3RO). A kdor je pričakoval obsežen projekt, bo razočaran. Do konca leta 2022 je predvideno le dokončanje 5,3 kilometra dolge štiripasovnice med avtocestnim izvozom Novo mesto - vzhod in priključkom Revoz.

Vlada je uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za hitro cesto od Novega mesta do priključka Maline na belokranjski strani Gorjancev izdala decembra 2012. DPN predvideva gradnjo štiripasovnice po zahodni in vzhodni strani Novega mesta. Oba kraka bi se združila v Pogancih, hitra cesta pa bi se nato nadaljevala proti Gorjancem in skozi predor v Belo krajino.

»Želimo vsaj to, da bi hkrati z deli v Novem mestu začeli kopati tudi predor skozi Gorjance.«
Mojca Čemas Stjepanovič, županja občine Črnomelj

A v operativnem programu je za zdaj le tako imenovana vzhodna obvoznica, pa še ta ne v celoti, ampak le omenjenih pet kilometrov. Dokončanje vzhodne obvoznice do razcepa Poganci je načrtovano šele v naslednji finančni perspektivi (2021—2027), začetek gradnje zadnjega odseka, vključno s predorom skozi Gorjance, pa je predviden šele po letu 2030.

»Za širšo regijo je to skrb vzbujajoče, v Novem mestu pa smo z napovedano gradnjo vendarle lahko zadovoljni,« je odločitev vlade komentiral novomeški župan Gregor Macedoni. Ob tem je poudaril, da bo občina pozorna na nekatera tveganja, ki jih prinaša nova cesta, in da si bo prizadevala omiliti njene posledice za prostor.

Precej bolj so razočarani v Beli krajini. Županji Črnomlja in Semiča ter župan Metlike so nedavno v skupni izjavi vlado opozorili, da je hitra cestna povezava do avtocestnega omrežja ključna za razvoj Bele krajine. Na to temo se bodo predvidoma še ta teden dobili z visokimi predstavniki vlade.

Kot je povedala črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič, jim je bilo med sprejemanjem DPN predstavljeno, da bodo material, ki ga bodo izkopali v predoru Gorjanci, uporabili pri gradnji nasipov na dolenjski trasi hitre ceste. »Zato želimo vsaj to, da bi hkrati z deli v Novem mestu začeli kopati tudi predor skozi Gorjance.«

Strošek gradnje 5,3 kilometra dolge štiripasovnice sicer ocenjujejo na 75 milijonov evrov, večino potrebnega denarja pa pričakujejo iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt predvideva rekonstrukcijo obstoječega avtocestnega priključka v Mačkovcu, gradnjo mostu čez Krko ter priključkov Cikava in Osredek. Od zadnjega bi do Revoza prišli po novozgrajeni Šentjoški cesti, ki bi se na Belokranjsko cesto priključila med Žabjo in Gotno vasjo.

Najbolj problematičen del predstavlja območje med priključkom Novo mesto - vzhod in mostom čez Krko, kjer se cesta zelo približa strnjenim naseljem. Kot opozarjajo v KS Ločna-Mačkovec, je vodenje prometa skozi Mačkovec problematično, nepregledno in nevarno, nasip, na katerem bi tekla avtocesta, bi naselja na drugi strani odrezal od mesta, most čez Krko je po njihovi oceni previsok. Ker so ob sprejemanju DPN ocenili, da postopek ni v zadostni meri vključeval lokalne javnosti, so na Evropsko komisijo naslovili pritožbo. Če ji bodo ugodili, bi v skrajnem primeru morala država celoten postopek sprejemanja DPN ponoviti.